Odprta največja Da Vincijeva razstava na svetu, največja skrivnost pa (še) ni razrešena …

Z velikim pompom je odprta največja razstava del renesančnega genija Leonarda da Vincija v francoskem muzeju Louvre ob 500-letnici umetnikove smrti, a ena neznanka še vedno buri duhove in spravlja v negotovost njene snovalce, piše britanski Guardian.

Najpomembnejši dogodki v umetniškem svetu v zadnjih nekaj letih vedno pritegnejo veliko zanimanja javnosti, zato so se odprtja razstave 24. oktobra lahko udeležili le tisti, ki so pravočasno rezervirali vstopnice.

To je prvič, da se je na enem mestu našlo toliko število slik, skic in risb renesančnega genija.

Da Vincijeva rodna Italija je pomagala Franciji pri pripravah in na nekaj mesecev ji odstopila nekatera med najdragocenejšimi deli, kot je svetovno znani Vitruvijev človek, ki ima sloves kulturne ikone, ker ga srečamo vsepovsod, od evro kovanca preko šolskih knjig do majic …

Vendar umetniški svet še vedno mrzlično ugiba, ali bo morda na ogled tudi »Odrešenik sveta« (Salvatore mundi), najdražja in ena najbolj kontroverznih slik na svetu.

Razstavni prostor je sicer zasnovan tako, da ga je mogoče lahko prilagoditi v primeru, da nekatero izmed del morda ne bo prispelo, kar nakazuje na dejstvo, da snovalci razstave tudi po odprtju še vedno upajo, da bo vendarle prispelo tudi skrivnostno Da Vincijevo delo, o katerega »lokaciji« se v zadnjih mesecih ogromno ugiba.

Top five this week | The @MuseeLouvre exhibition is a huge hit despite the non-appearance—so far—of the controversial painting https://t.co/4D22X6pG2C

— The Art Newspaper (@TheArtNewspaper) October 20, 2019

Vrednost »Odrešenika sveta« je vrtoglavo zrasla s 1175 dolarjev na 450 milijonov, potem ko je petčlanska skupina strokovnjakov, ki je bila ustanovljena s strani londonske Nacionalne galerije leta 2008, odločila, da res gre za Da Vincijevo originalno stvaritev.

Znamenita slika naj bi bila nekaj časa (vsaj tako se domneva po doslej znanih podatkih) del zbirke angleškega kralja Karla I., nato pa je konec 18. stoletja izginila iz zgodovinskega arhiva.

Nato se je v 19. stoletju pojavila v zasebni zbirki nekega britanskega industrialca.

Slika je bila potem prodana leta 1958 za »pičlih« 1350 dolarjev, zatem pa na dražbi v New Orleansu leta 2005 za 1175 dolarjev.

Nova lastnika, trgovca z umetninami Robert Simon in Alexander Perish sta jo odnesla restavratorki Dianni Modestini v New York.

Odstranila je vse pozneje nanesene sloje, popravila poškodbe in razpoke, nakar je bilo ugotovljeno, da je delo naslikal prav Leonardo Da Vinci.

(1/2) Arguments in favour claim the painting was in the collection of Charles I. There is another version of the Salvator Mundi, once attributed to Leonardo, hanging in the Pushkin Museum in Moscow with a Charles I stamp on the back. That one was definitely owned by the King. pic.twitter.com/DLAYy95Q4X

— Ben Lewis (@theuniversalben) October 17, 2019

Vendar to ni edina enigma, ki spremlja slavno sliko.

Strokovnjaki iz sveta umetnosti so morali v zadnjih mesecih dognati rešitev še ene uganke – kam je znova poniknila (zgodovinarji umetnosti so bili namreč leta 2008 sveto prepričani, da je za vselej izgubljena) oziroma kje se sploh nahaja najdražja slika na svetu?

Časnik New York Times je naposled razkril, da je »izmuzljivega« Da Vincijevega »Odrešenika sveta« kupil leta 2017 na dražbi zastopnik savdskega princa prestolonaslednika Mohameda bin Salmana za rekordnih 450 milijonov dolarjev.

Léonard de Vinci, Salvator Mundi, vers 1500. pic.twitter.com/aFtj0VDkxv

— Coucou ! Tu veux voir (@mesgifs) October 20, 2019

Spomnimo, gre za »princa teme« iz Rijada, znanega kot naročnika brutalnega umora savdskega disidenta in novinarja Washington Posta Džamala Hašodžija v savdskem konzulatu v Carigradu 2. oktobra lani.

Kmalu so se pojavila pričevanja in poročila, da je bila pregrešno draga slika pod okriljem noči prenesena v prestolonaslednikovo luksuzno super-jahto »Serena«.

134 metrov dolga jahta je bila to poletje zasidrana v bližini egipčanskega mesta Port Said, a »Rešitelj sveta« se menda skriva prav v eni od njenih soban.

Bin Salman je domnevno načrtoval s to sliko obogatiti muzej Louvre v Abu Dabiju, kjer naj bi bila septembra 2018 tudi slavnostno razstavljena, a se to ni zgodilo; »izginila je z radarja« brez pojasnila, odkar so zagon znova dobili dvomi o njeni avtentičnosti, saj princ sliko, ki ga je hudičevo drago stala, domnevno zato skriva prav na »Sereni«.

2:2 Saw the 2011 Da Vinci exhibition at the National Gallery. The Salvator Mundi (displayed for the first time since restoration & authentification)was captivating. Bought by the Abu Dhabi Louvre, it’s disappeared. Said to be on MBS’s(Saudi Prince) yacht https://t.co/qPBE7kuyE8

— Beth Hayward (@Bethalyza) October 20, 2019

Gre za restavrirani portret Jezusa (olje na orehovem lesu, 65,5 x 45 cm), ki v levi roki drži zemeljsko kroglo, simbol vesoljne oblasti, z desno pa blagoslavlja.

Louvre je želel sliko dobiti na izposojo za namen razstave, ki je bila slavnostno odprta 24. oktobra, toda načrte je očitno skazil sum, da slika vendarle ni delo rok Leonarda Da Vincija, ampak njegovega pomočnika.

V javnost je namreč pricurljalo, da strokovnjaki iz komisije, ki je pred desetletjem ocenjevala, če je slika avtentično Da Vincijevo delo, niso bili enotnega mnenja o avtorstvu.

Dva sta se strinjala, da je avtor slike Da Vinci, eden je trdil, da ni, dva sta bila vzdržana. Edino, o čemer se vsi zgodovinarji strinjajo, je, da je nastala okoli leta 1500.

Če je vse to res, potem bo »Odrešenik sveta« naposled odrešen vsaj ene velike skrivnosti (glede avtorstva), ki ga spremlja že leta.

Dejstvo je, da nobena druga slika doslej ni doživela tako razburljivo pot in zanimive pustolovščine.

Vse to je menda razlog, zakaj so v Louvru dolgo tehtali idejo izposoje najdražje slike na svetu - »Salvatorja mundija«.

La folle aventure du « Salvator Mundi » de Léonard de Vinci, tableau le plus cher du monde aujourd'hui disparu | Vanity Fair https://t.co/CKbdiSKVQK

— June L. (@LeightonJune) October 19, 2019

Nedvomni avtor znamenite mojstrovine Mona Liza je umrl pred 500 leti v graščini Cloux pri Amboisu, pred tem pa je živel v Firencah in Milanu, deloval v Rimu in na stare dni odšel v Francijo, kjer mu je gostoljubje ponudil kralj Franc I.

Prav ta kralj, s katerim se je Leonardo spoprijateljil in zbližal, je menda podpiral glavo ostarelega mojstra usodnega 2. maja leta 1519, da bi mu olajšal trpljenje, vse dokler ni umrl v njegovem naročju, kot je zapisal italijanski slikar, arhitekt, pisatelj in zgodovinar Giorgio Vasari v delu Življenja najodličnejših slikarjev, kiparjev in arhitektov …

Absolute "Primary Source" definitive evidence 1502"Self-portrait of Leonardo Da Vinci"1502 Florence is by Leonardo's hand is verified by his "Study Youth firing a Cannon"of"Leonardo's unique Design"-Can actually be seen through thin background Paint #leonardo500 #salvatormundi pic.twitter.com/N7F8Me1Xbh

— Graeme Cameron (@GraemeCameron2) October 19, 2019

Letošnjo 500-letnico smrti genialnega vizionarja, ki je bil arhitekt, izumitelj, inženir, kipar in seveda slikar, številni muzeji po Evropi obeležujejo z razstavami v spomin na lik in delo Leonarda da Vincija.