REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Ameriški analitik: Kaj smo pridobili z vojno v Ukrajini?

Ameriški analitik: Kaj smo pridobili z vojno v Ukrajini?Spopad, ki bi se lahko končal leta 2022, je prinesel velike izgube Ukrajini, ki je morala ves čas poslušati nasvete ameriških zaveznikov. Vir: Posnetek zaslona, X

Ukrajina je bila tik pred tem, da diplomatsko konča vojno z Rusijo, a jo je Zahod spodbujal, naj se bori do izpolnitve zahodnih ciljev, je v članku, ki ga je objavil American Conservative, ocenil kolumnist in zunanjepolitični analitik Ted Snider.

Besedilo podaja kronologijo tega spopada in jasno prikazuje vse možnosti za mir, ki jih je Kijev na prepričevanje svojih zaveznikov z Zahoda doslej zamudil.

Snider upa, da »morda prihaja čas«, ko bodo Vladimir Zelenski, ameriški predsednik Joseph Biden, Boris Johnson in velika stranska zasedba, vključno z državnim sekretarjem Antonyjem Blinknom, »morali odgovoriti na vprašanje, kaj se pridobi z vstopom v vojno, ki bi se lahko že končala.«

Arestovič je celo povedal, da so Ukrajinci takrat odprli tudi šampanjec. Vendar je nekaj pokvarilo praznovanje.

Kolumnist spominja, da sta v Carigradu, aprila 2022, le nekaj tednov od začetka ruske posebne vojaške operacije, čeprav so bile podrobnosti, ki jih je bilo treba še doreči - predvsem glede velikosti ukrajinskih oboroženih sil po vojni in narave varnostnih zagotovil za Ukrajino - obe strani že podpisali osnutek mirovnega sporazuma.

Po navedbah ukrajinske delegacije, spominja Snider, je Vladimir Putin »pokazal resnično prizadevanje za iskanje realističnega kompromisa in doseganje miru«, Aleksander Čalji, član ukrajinske pogajalske skupine, pa je dejal: »Uspelo nam je najti zelo resničen kompromis. Bili smo zelo blizu sredi aprila, konec aprila, da končamo našo vojno z neko mirno rešitvijo.«

Drugi član pogajalske skupine Aleksej Arestovič pravi, da bi pogajanja lahko uspela in da so bili (Ukrajinci) »90-odstotno pripravljeni«.

In carigrajsko sporočilo, ukrajinski povzetek dogovorjenega sporazuma, navaja, da »strani menita, da je mogoče leta 2022 organizirati srečanje med predsednikoma Ukrajine in Rusije z namenom podpisa sporazuma in/ali sprejetja političnih odločitev glede preostalih nerešenih vprašanj.«

Arestovič je celo povedal, da so Ukrajinci takrat odprli tudi šampanjec. Vendar je nekaj pokvarilo praznovanje.

»Osnutek sporazuma je določal, da si lahko Ukrajina prizadeva za članstvo v Evropski uniji, vendar daje pisno zagotovilo, da se ne bo pridružila Natu. To je bila ključna točka.

Zagotavljal je zaščito za etnične Ruse v Ukrajini, varnostna jamstva za Ukrajino in omejitve za ukrajinske oborožene sile. Donbas bi bil avtonomen, Krim bi ostal ruski. Hersonska in Zaporiška regija, ki ju je Rusija pozneje priključila, sta bili takrat še del Ukrajine.

Toda namesto da bi ZDA in Velika Britanija spodbujale in negovale obetavne pogovore, sta jih odvračali,« poudarja Snider.

Kolumnist spominja, kako je David Arahamia, ki je vodil ukrajinsko pogajalsko skupino, potrdil, da je Boris Johnson po vrnitvi iz Carigrada prišel v Kijev, dejal, da Ukrajinci ne podpisujejo ničesar in naj se še naprej borijo.

Ukrajinska pravda je decembra 2022 poročala, da je Johnson 9. aprila 2022 odhitel v Kijev, da bi Zelenskemu povedal, da je na Putina »treba pritisniti, ne pa se z njim pogajati« in da, četudi je Ukrajina celo pripravljena podpisati nekatere sporazume z Rusijo, »Zahod ni«.

Namesto da bi spodbudile Ukrajino k nadaljevanju pogajanj, ki bi zadovoljila njene cilje in potencialno končala vojno, so ZDA Ukrajini obljubile vse, kar potrebuje, dokler to potrebuje.

Namesto da bi Zahod spodbujal diplomacijo, je povečal vojaško pomoč Kijevu in povečal pritisk na Rusijo, navaja Snider, sklicujoč se na izjave nekdanjega ameriškega uradnika, ki je takrat delal v Ukrajini.

Ena od prič uspeha in nato neuspeha pogajanj je tudi turški zunanji minister Mevlut Çavuşoğlu, ki je dejal, da so bili pogovori na poti, da končajo vojno, a da »obstajajo države znotraj Nata, ki želijo nadaljevanje vojne«.

Podobno je dejal namestnik predsednika turške vladajoče stranke Numan Kurtulmus: »ZDA vidijo podaljšanje vojne kot svoj interes. Obstajajo tisti, ki želijo, da se ta vojna nadaljuje. Putin in Zelenski sta želela podpisati, a nekdo to ni želel.«

Tako takratni izraelski premier Naftali Bennett kot nekdanji nemški kancler Gerhard Schröder sta bila posrednika v pogajanjih na zahtevo Ukrajine. Bennett je dejal, da je bila »dobra možnost za dosego prekinitve ognja«, a da jo je Zahod »blokiral«, Schröder pa je dodal, da »Ukrajinci naposled niso privolili v mir, ker jim tega ni bilo dovoljeno, saj so morali o vsem vprašati prvo Američane«.

Kolumnist portala »American Conservative« spominja, kako je New York Times nedavno objavil, da so bili »ameriški uradniki razburjeni zaradi določb (carigrajskega sporazuma)« in pokroviteljsko vprašali Ukrajince, ali »razumejo, da gre za enostransko razorožitev.«

Snider dodaja, da se je poljski predsednik Andrzej Duda pridružil odvračanju Kijeva skupaj z diplomacijami ZDA in Britanije, ki so veliko obljubljale.

Victoria Nuland je postala prva ameriška uradnica, ki je nakazala, da je Zahod igral odločilno vlogo pri blokiranju mirovnih pogajanj, ko je dejala, da ko so »Ukrajinci začeli spraševati za nasvet, kam ta stvar pelje ... so ljudje v Ukrajini in ljudje zunaj Ukrajine začeli spraševati, ali je to dober posel, in v tistem trenutku se je vse podrlo«.

Aprila 2022 je bil možen diplomatski konec vojne – torej vse dokler ga Zahod ni blokiral. Takrat se glavnina vojnega uničenja sploh še ni začela.

Od takrat sta se Rusiji pridružili še dve ozemlji. Človeške žrtve, ki jih je od takrat izgubil Kijev, so ogromne, medtem ko izguba življenj dohiteva izgubo ozemlja.

Ruske sile izkoriščajo ukrajinske slabosti, ukrajinska fronta pa se sesuva, navaja Snider.

»Neuspeh ofenzive na Kursk, propad fronte v Donbasu in očitna smrt ukrajinskega 'načrta zmage Zelenskega' morda lahko doprinesejo, da kmalu tako Washington kot Kijev dojameta, da bi lahko bil umik v skladu s sporazumom, dogovorjenim v Carigradu, strateško najbolj pravilna poteza.

Rusija je pogosto govorila, da bi bil Carigrajski sporazum še vedno lahko osnova za začetek pogajanj.

Putin je pred kratkim predstavil mirovni predlog, ki bo temeljil na novi teritorialni realnosti,« poudarja Snider.

Snider sklene, da je tragedija Ukrajine v vseh tistih življenjih, ki so bila izgubljena od tistega obdobja, ko bi lahko pogajanja hitro končala to vojno.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke