sreda, 12. februar 2025 leto 30 / št. 043
Ameriški protiobveščevalci: Rusija znova pomaga Trumpu in republikancem, a Kitajska želi, da Trump izgubi
William Evanina, direktor ameriškega protiobveščevalnega in varnostnega centra je nedavno objavil opozorilo pred novim »tujim vpletanjem« v ameriške predsedniške volitve, ki bodo novembra letos.
Nato je objavil še eno, bolj neposredno opozorilo, v katerem je Rusijo obtožil, da »dela na tem, da bi ponovno izvolili Donalda Trumpa.«
Še več, pri tem ocenjuje, da republikanci v kongresu – očitno znova – aktivno sodelujejo z rusko kampanjo, opozarja Inteligencer.
Še bolj zanimivo pa je opažanje, ki se sicer povsem sklada s predpostavkami nekaterih teorij mednarodnih odnosov, ki analizirajo delovanje velikih sil in pri tem velikokrat opozarjajo na fenomen »buckpassinga« oziroma – »prenašanja bremena.«
They all should go to jail and stay there. https://t.co/yN79v4Gi5U
— twyla do (@twylado) August 8, 2020
Gre preprosto za to, da si tudi države, ki so v mednarodni areni nasprotnice prizadevajo, da bi se z njihovimi glavnimi nasprotniki v multipolarnem sistemu vojaško ali v druge konflikte zapletel kdo drug in ne predvsem one same.
Breme glavnega spopada si želijo prenesti oziroma naprtiti – drugemu.
In točno to se dogaja med ZDA, Rusijo, Kitajsko in deloma Iranom.
Ameriški protiobveščevalci namreč ocenjujejo, da sta tokrat Kitajska in Rusija, čeprav sta pogosto zaveznici, na nasprotnih bregovih – Moskva menda aktivno »navija« za Donalda Trumpa, medtem ko si Peking želi, da bi zmagal Joe Biden.
Enako stališče kot Peking pa naj bi imel tudi Teheran.
This is not hyperbole. DT wants to grab the money, just like a dictator. He wants to make laws via executive order, and Twitter. He's got to be stopped.
— John McInerney (@jtmcinerney) August 9, 2020
It's dangerous, but the *nationwide* protests scared the hell out of him & his cronies. We may need to do it again.
Vse to se zdi tudi precej logično.
Rusija je sicer zaveznica Kitajske, toda zaradi izčrpavanja Kitajske in ZDA v medsebojnih konfliktih - lahko ruska država tudi pridobi.
Zato so tudi odnosi med Washingtonom in Moskvo zelo spremenljivi – napeti, vendar občasno manj napeti kot tisti med Belo hišo in Pekingom.
Razlika med temi spopadi naj bi bila v tem, da si Rusija poleg uporabe svojih medijev (RT, Sputnik ...) in objavami trolov na družbenih omrežjih prizadeva z aktivnimi kampanjami pomagati Trumpu, medtem ko Iran in Kitajska nastopata bolj posredno – le z objavljanjem kritičnih člankov o Trumpu ali »retvitanjem« in objavljanjem mnenj, kritičnih do predsednika ZDA.
Trump abusing the intelligence community in an attempt to keep them quiet about Russia election hacks: Conservative https://t.co/aPNRL3RGA3
— TuckFrump (@realTuckFrumper) August 9, 2020
Kitajska in Iran torej delujeta predvsem javno, Rusija pa po oceni ameriških protiobveščevalcev znova javno, pa tudi - podtalno.
Rusija v zadnjem času pri tem menda deluje tudi preko ukrajinskega poslanca Andrija Derkača, ki neprestano ponavlja trditve o korupciji Joeja Bidna.
Rudy just met in #Ukraine with former pro-#Russia MP Andriy Derkach just days ahead of peace talks between #Ukraine’s President Zelensky and Putin.#Ukraine’s president learned of Rudy’s arrival FROM THE MEDIA. “Equally shocked by his arrival was the US embassy.”pic.twitter.com/rbmEFJ7KGk
— Dr. Dena Grayson (@DrDenaGrayson) December 5, 2019
Bidnove zahteve po reformiranju Ukrajine iz časov, ko je bil še podpredsednik ZDA nekateri namreč interpretirajo v luči poskusov, da je tem želel omogočiti sanjsko, izredno dobro plačano službo sinu Hunterju, ki je bil tedaj v upravi velikega ukrajinskega plinskega podjetja.
Derkač se je ob tem odkrito sestajal s Trumpovim osebnim pravnikom, Rudyjem Giulianijem.
Derkač se Giulianiju sicer »ne zdi zelo proruski«, ameriški obveščevalci pa ga imajo za »organ ruskega vpliva.«
Rusi naj bi republikancem dali tudi »ukradene trakove« oziroma vsebine pogovorov med Bidnom in Ukrajinci v času, ko je bil podpredsednik ZDA.
To sedaj izkoriščajo Trumpovi mediji, ne glede na to, da v besedilih ni neposrednih dokazov o korupciji Bidna.
Vendar naj bi te dokumente dobil tudi predsednik odbora za domovinsko varnost, republikanec Ron Johnson.
Your daily reminder: Jared Kushner is a failure. pic.twitter.com/dm7oJwnV5W
— The Lincoln Project (@ProjectLincoln) August 8, 2020
Nekdanji Giulianijev sodelavec Lev Parans pa je potrdil, da je Devina Nunesa, najbolj zagrizenega branilca Donalda Trumpa, povezal z »enim od Ukrajincev«, preko katerih »curljajo« omenjeni dokumenti v ZDA.
Ob tem naj bi Johnson poročilo o Bidnu – le tega namreč njegov odbor preiskuje - objavil septembra.
Zelo verjetno bo kritično do nekdanjega podpredsednika ZDA.
In kot vse kaže, bodo rezultati volitev v ZDA tudi letos novembra znova tako pomembni, da se bo pri ameriških volitvah, tako ali drugače, znova angažiralo več tujih sil.
Ne glede na »Mullerjevo poročilo« in poskus ustavne obtožbe Trumpa že v prvem mandatu.
The Trump cult is so obsessed with status and grievance that they're willing to become a death cult and endanger the rest of us.https://t.co/MgoSzoA5ie
— Tom Nichols (@RadioFreeTom) July 25, 2020
Ali pa prav zato, saj sta se oba postopka za demokrate končala neuspešno.
Končna odločitev pa bo ne glede na to še vedno na strani Američanov.
He knows he and his bunch are in charge, right? https://t.co/pfIy3TMZlh
— Jeff Timmer (@jefftimmer) August 8, 2020
In glede na to, kako so izbrali pred štirimi leti ni garancij, da bo tudi tokrat izbira veliko boljša …