Zaveznici: Iran in Kitajska snujeta gigantski sporazum, v ZDA besnijo in grozijo

Iran in Kitajska sta glede ena dokumente, ki jih je objavil New York Times, pred podpisom velikega sporazuma o medsebojnem sodelovanju.

Gre za zelo obsežen sporazum, ki pokriva tako gospodarsko kot vojaško sodelovanje in obe državi dejansko spreminja v zaveznici.

O tem 25 - letnem sporazumu se sicer v diplomatskih krogih že dlje časa govori, o čemer smo že poročali, toda sedaj naj bi bilo vse nared za dejanski začetek sodelovanja. NY Times je tako v roke dobil »finalno« verzijo sporazuma.  

Že avgusta lani je iranski zunanji minister Mohamed Javad Zarif odpotoval v Peking, kjer se je sestal s kitajskim kolegom Wangom Yijem.

Ministra sta govorila o 25-letnem načrtu za sodelovanje med državama, ki gradi na dogovoru, ki sta ga državi sklenili leta 2016.

Gre pa za morda enega izmed najbolj ambicioznih zunanjepolitičnih načrtov Kitajske doslej. Skupno naj bi bil namreč težak kar 400 milijard ameriških dolarjev, raztezal pa bi se naj od naftne industrije, do transporta, proizvodnje in vojaškega sodelovanja.

Eden izmed ključnih elementov tajnega dogovora naj bi bila kitajska subvencija iranski naftni industriji.

Kitajska je ta denar pripravljena investirati v prvih petih letih. Vsakih naslednjih pet let, kolikor tudi trajajo kitajska gospodarska planska obdobja, pa naj bi Teheran dobil na voljo nove tranše subvencij. Istočasno naj bi Kitajska 25 let od Irana dobivala velike količine nafte po znižanih cenah.

Kitajska bo od Irana nabavljala naftne derivate po najmanj 12-odstotnem popustu, glede na šestmesečno povprečje cen na mednarodnih trgih.

Poleg tega bo Kitajska Iranu lahko plačevala v devizah držav srednje Azije in Afrike. Glede na menjalni tečaj bi to za Kitajsko pomenilo skupno več kot 30-odstotni popust na surovo nafto in derivate, hkrati pa bo to nov udarec za prevlado dolarja.

Sodelovali naj bi tudi na področju vojaške industrije. Kitajski bombniki in lovci bi lahko imeli neoviran dostop do iranskih zračnih baz.

Sporazum predvideva tudi skupne vaje in manevre, skupen razvoj vojaške tehnologije in izmenjavo obveščevalnih podatkov zaradi boja proti terorizmu, trgovini z ljudmi in čezmejnih kaznivih dejanj.

To pa pomeni resno nevarnost za ZDA, ki je poskusila z enostranskimi sankcijami zlomiti Iran.

ZDA so pred tem same nezakonito odstopile od šeststranskega jedrskega sporazuma z Iranom.

Kot je dejal visoki funkcionar iranske vlade Ali Aqa -Muhammadi, je 25-letna pogodba več kot to, saj želi sodelovanje zaščititi »pred intervencijami tretje strani.«

Očitno gre prav za ZDA. Oktobra pa se izteče tudi resolucija OZN, ki Iranu onemogoča nakupe orožja.

Čeprav naj bi pogajanja o trgovinskem sporazumu med Pekingom in Washingtonom v zadnjem času stekla nekaj bolje – Kitajska je kupila dodatne kmetijske proizvode v ZDA, ZDA pa niso uvedle novih carin in so carine odpravile za okoli 400 izdelkov – bi lahko najnovejši sporazum med Teheranom in Pekingom povzročil novo »hladno vojno« med velesilama, je že pred časom ocenil britanski Telegraph.

Podpis 400 milijard dolarjev vredne pogodbe bo resen udarec za zunanjo politiko ZDA.

To je udarec za ZDA tudi zato, ker se s tem spodnaša pomen dolarja kot svetovne valute, istočasno pa to pomeni zmanjševanje učinkovitosti ameriških (enostranskih) sankcij proti Iranu.

Pri tem naj bi Iran nafto Kitajski dolgoročno, v času 25 let ponujal po ceni, ki bi bila od 20 – 30 odstotkov nižja od cene na trgu.

Od 400 milijard naj bi najmanj 280 milijard dolarjev kitajski investitorji vložili v petrokemičen sektor, 120 milijard dolarjev pa bo namenjeno izboljšanju transportne infrastrukture Irana.

Cost of Iran war? A region engulfed in bloodletting, countless lives, many trillions$, our ntnl security undermined, ISIS/AQ strengthened, massive immigration crisis, possible confrontation btwn US & nuclear Russia or China. War without end because “victory” will remain undefined pic.twitter.com/OPrsF6tEIY

— Tulsi Gabbard (@TulsiGabbard) September 20, 2019

Pri tem naj bi kitajska podjetja angažirali za delo brez javnih razpisov, je že pred časom pojasnil član teheranske gospodarske zbornice Ferial Mostofi, poroča Bližnjevzhodni monitor.

Kitajska naj bi v Iran poslala tudi več tisoč članov osebja, ki bodo zadolženi za varovanje investicij.

Vse to pa se dogaja v trenutku, ko ZDA izvajajo politiko »maksimalnega pritiska« na Iran.

Podatki kažejo, da je iranski izvoz nafte takoj po sicer nezakonitem ameriškem pritisku hitro upadel, vendar bi Kitajska lahko Iranu sedaj zagotovo precej pomagala.

V ZDA za zdaj tega sporazuma uradno ne komentirajo, pritiskajo pa na vse članice VS OZN, da ktobra z novo resolucijo preprečijo nakupe orožja. vendar ta zagotovo ne bo dobila podpore.

Rusija je že dejala, da ZDA držijo koleno na vratu Irana s svojimi neprestanimi sankcijami, zato resolucije ne bodo podprli. Podprla pa jo zagotovo tudi ne bo Kitajska.