Bruselj je pripravljen sponzorirati vojni maraton v nedogled, a le dokler se nekdo drug poti.
sobota, 01. avgust 2026 leto 31 / št. 213
Od poraza do poraza do končne zmage? Gregor Preac o Dnevnikovem bizarnem proslavljanju ukrajinskih umikov
Od izobraženih novinarjev se v sodobnih evropskih demokracijah in članicah EU pričakuje, da na podlagi številnih drobnih znakov kar sami detektirajo, kako je potrebno pisati in nato samocenzurirajo svoje članke ter vklopijo avocenzuro ob navajanju tujih virov. Kako to poteka, kaže primer Andreja Brstovška v Dnevniku.
Visoka predstavnica EU za zunanje zadeve in varnostno politiko, Kaja Kallas, se je z iranskim zunanjim ministrom Abbasom Aragchijem pogovarjala o razmerah v Perzijskem zalivu, pa tudi o ukrajinskem napadu na iransko civilno ladjo v Kaspijskem morju.
Mladi Soroš pa medtem nadaljuje očetovo rušiteljsko delo. Gledati Niko Kovač v tej druščini je tragikomično in žalostno hkrati.
»Euractiv« je, sklicujoč se na visokega uradnika EU, sporočil, da je bila izjema sprejeta na zahtevo Italije in Grčije ter da je Evropska komisija omilitev sankcij pojasnila z besedami, da je to krzno drugje zelo težko dobiti.
Putin je na svoj miren in zadržan način Kijevu izdal opozorilo: »Kjerkoli bo sovražnik poskušal udariti na rusko ozemlje, bo sledil odgovor z veliko večjo silo.« To je velika sprememba strategije, ne pa neka manjša taktična sprememba.
Predsednica in ministrstvo sta zamudila priložnost, da bi bila tiho. V imenu solidarnosti z vse bolj totalitarno EU ali zaradi lastnega rasizma sta spustila povsem nepotreben in lažniv rusofobni bevsk, ki bi ga lahko prihranila zase.
Pomočnik ruskega predsednika in predsednik Pomorske akademije Nikolaj Patrušev je v intervjuju za ruske medije dejal, da Rusija ne sme dovoliti, da Zahod blokira njene ključne pomorske poti – Baltsko in Črno morje.
Države »Zahoda« počasi in zagotovo, v pogojih posredne vojne z Rusijo, ki jo izvajajo preko Ukrajine. lastne države spreminjajo v »države nadzora«. In vse to pod krinko »odpornosti« ter plemenitih ciljev, kot je »varnost otrok.«
Jasno je, da je rezultat vojne velika zmaga za vse, ki si prizadevajo za multipolarnost sveta in konec ameriške hegemonije. Le evrokratom in njihovim medijskim podrepnikom pa še vedno absolutno ni jasno, kaj in zakaj se je sploh zgodilo.
V ponedeljek je Evropska unija na svoj seznam sankcij uvrstila več ruskih organizacij in številne posameznike, od katerih je osem novinarjev in publicistov. Nekateri med njimi so bili sankcionirani izrecno zaradi sodelovanja z RT.
V skladu z novim predlogom bi imel poveljnik Nata v Evropi Alexus Grinkevich večjo prožnost pri premikanju vojaških sredstev po državh zahodnega vojaškega pakta in pri določanju stopnje pripravljenosti vojaške opreme, brez potrebe po formalni odobritvi.
Nemška podjetja in poslovna združenja prevladujejo na hodnikih evropskih institucij, skupni izdatki za lobiranje pa dosežejo rekordnih 381 milijonov evrov na leto, kaže raziskava Evropskega observatorija za spremljanje vpliva podjetij.
V središču preiskav so številne obtožbe o brutalnem ravnanju z aktivisti, pa tudi javno posmehovanje skrajno desničarskega izraelskega ministra Itamarja Ben-Gvira.
Bo mirovni sporazum med ZDA in Iranom podpisan – in bo vzdržal? A bolj verjetno je, da se bo ponovila situacija iz časa vietnamske vojne. Nixon in Johnson sta bila ujeta v psihološko in politično past: vsakič, ko je prejšnji korak spodletel, sta raje izbrala stopnjevanje kot pa priznanje napake.
Med državami članicami narašča nezadovoljstvo z delom Evropske službe za zunanje zadeve, v Bruslju pa se vse bolj govori o vrnitvi dela pristojnosti nacionalnim prestolnicam in Evropski komisiji.