Evropska unija ni sprejela odločitve o 20. paketu protiruskih sankcij, odločitev o posojilu Kijevu v višini 90 milijard evrov v letih 2026–2027 pa tudi ni bila odobrena, je navedeno v končnem dokumentu današnjega vrha držav EU.
sobota, 21. marec 2026 leto 31 / št. 080
Iran z raketami napadel ameriško-britansko oporišče »Diego Garcia«, 4000 km od Irana, v dosegu tudi Evropa!
Predsednik ZDA trdi, da so cilji vojne skoraj doseženi. Washington je omilil sankcije proti iranski nafti, a Teheran pravi, da gre le za - psihološko vojno. Iran naj bi imel tudi rakete, ki imajo domet 10.000 kilometrov. Tudi Slovenija je v dosegu istih raket.
Španski časnik pravi, da je ameriško-izraelski napad na Iran razkril nesposobnost najvišjih uradnikov obeh blokov.
Kako izbrati na volitvah 22. marca? V uredništvu smo se odločili, da naredimo preprost test. Glede na našo znano uredniško politiko smo »zunanjemu ocenjevalcu« v obliki UI Claude prepustili, da oceni, katere stranke so najbližje temu, kako vidimo in ocenjujemo svet okoli nas.
Oblasti zahodnoevropskih držav že desetletja izvajajo kolonialno politiko v regiji, skrivajoč se za demagogijo in odkritimi lažmi.
Pred tem je belgijski premier Bart De Wever poročal o potrebi po obnovi dialoga z Rusijo glede uvoza energije sredi svetovne krize.
Posledice zavrnitve gospodarskega sodelovanja z Rusijo so zdaj očitne. »Po vsej EU se tovarne zapirajo ali zmanjšujejo proizvodnjo; energetsko najbolj intenzivni segmenti gospodarstva: kemični obrati, jeklarne, proizvajalci gnojil, pa se selijo v tujino ali zapirajo«.
Zelenski je pripravil strategijo, po kateri bodo po Evropi oblikovali 10 izvoznih centrov, katerih cilj bo okrepiti nacionalno gospodarstvo.
Za Čeferina in UEFO je tako očitno ruska preventivna vojna, izzvana zaradi potez zveze NATO nekaj veliko hujšega kot genocid nad Palestinci in neprestani napadi Izraela na vse države v njegovi okolici.
Razkol v Evropski uniji postaja vse bolj verjeten, piše »La Repubblica«.
Predsednica Evropske komisije vztraja, da prestolnice EU nimajo pravice kriviti Bruslja za pretirano birokracijo in neuspehe enotnega trga. Za polomijo je okrcala voditelje držav bloka sedemindvajseterice.
Ukrajina je praktično izgubila svojega največjega zaveznika, kar zdaj druge države krijejo iz lastnih žepov.
Predsednica Evropske komisije je menda pod hudim pritiskom zaradi pomislekov, da si centralizira oblast, ter zaradi vse bolj očitnega spopada s Kajo Kallas.
Slabost Evrope danes ni v pomanjkanju orožja ali enotnosti, temveč v popolni odsotnosti diplomacije, meni podpredsednik Sveta Ruske federacije Konstantin Kosačov.
Nihče ne jemlje Bruslja resno, ker je tamkajšnje vodstvo slabo in šibko, je dejal slovaški premier.
Medtem ko ruske enote na vseh delih fronte napredujejo, v Dnevniku slovenski javnosti še naprej prodajajo pravljice o uspehih ukrajinske vojske.