REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Francija in Nemčija zahtevata remont evropske diplomacije: Pripravlja se striženje peruti Kaji Kallas

Francija in Nemčija zahtevata remont evropske diplomacije: Pripravlja se striženje peruti Kaji KallasMed državami članicami narašča nezadovoljstvo z delom Evropske službe za zunanje zadeve, v Bruslju pa se vse bolj govori o vrnitvi dela pristojnosti nacionalnim prestolnicam in Evropski komisiji. Vir: X, posnetek zaslona

Medtem ko Evropska unija išče odgovor na vojne, trgovinske konflikte in vse izrazitejšo globalno konkurenco med velikimi silami, v samem Bruslju narašča nezadovoljstvo z institucijo, ki bi morala biti zadolžena za edinstven nastop bloka na mednarodnem prizorišču.

Po poročanju londonskega časnika Financial Times (FT) Francija in Nemčija vodita pogovore o globoki reformi Evropske službe za zunanje delovanje (EEAS), hkrati pa preučujeta predloge, ki bi znatno omejili pristojnosti šefice evropske diplomacije Kaje Kallas.

Gre za institucijo, ustanovljeno pred petnajstimi leti z ambicijo, da bi Evropski uniji zagotovila edinstven glas v svetu. Danes pa vse več evropskih uradnikov meni, da poskus ni prinesel pričakovanih rezultatov.

V svojem rodnem Talinu je Kitajsko primerjala z rakom ob pojasnilu, da mora Evropa voditi veliko strožjo gospodarsko politiko do Kitajske, namesto da težavo blaži s subvencijami.

»Jasno je, da sistem ne deluje, kot bi moral. Je nefunkcionalen,« je dejal eden od visokih evropskih uradnikov, seznanjenih s pogovori.

Po poročanju časnika med državami članicami narašča prepričanje, da se preveč prekrivajo naloge EEAS, nacionalnih zunanjih ministrstev, Evropske komisije in Sveta EU, kar pogosto vodi do počasnih odzivov in nejasne delitve odgovornosti.

Francija je v internem dokumentu (non-paper) predlagala korenito reformo.

Ena izmed možnosti predvideva, da bi se ključne funkcije Evropske službe za zunanje delovanje (EEAS) prenesle na Svet EU (ki zastopa vlade članic) ali pa se služba povsem podredi Evropski komisiji.

To v političnem jeziku pomeni neposredno pristriženje peruti njeni funkciji, saj bi s tem izgubila samostojnost pri vodenju zunanje politike.

Nezadovoljstvo še dodatno krepi vtis, da je Kallasova večkrat javno izrazila stališča, ki pred tem niso bila dogovorjena z državami članicami, zlasti ko gre za odnose s Kitajsko in nekatere zunanjepolitične pobude.

Tako je konec maja na varnostni konferenci v svojem rodnem Talinu Kitajsko primerjala z rakom ob pojasnilu, da mora Evropa voditi veliko strožjo gospodarsko politiko do Pekinga, namesto da težavo blaži s subvencijami.

»Če imate zelo resno bolezen, če imate raka, imate dve možnosti. Ali povečati odmerek morfija ali začeti s kemoterapijo. Povečanje odmerka morfija ni boleče, kemoterapija pa je,« je sporočila Kallasova.

Kmalu zatem so iz Kitajske odpovedali dve srečanji s predstavniki EU na visoki ravni.

Ta izjava spada vsekakor med tiste, s katerimi se je Kallasova zelo neslavno proslavila.

Toda hkrati ima Kaja Kallas težave tudi zato, ker je, paradoksalno, med vsemi svojimi lažmi in enostranskimi ocenami - v nekem trenutku uspela povedati tudi resnico.

Med pogovori na visoki ravni v Mehiki je namreč primerjala izraelsko ravnanje s Palestinci z apartheidskim sistemom v Južni Afriki, kar je v nasprotju z uradno zunanjo politiko EU in je okrepilo nadzor nad njenim vodstvom.

Po besedah ​​uradnikov in diplomatov, seznanjenih z razpravami, ki so jih sporočili Euractivu, je Kallasova primerjavo podala med zaprtimi srečanji s predstavniki mehiške vlade, pri čemer se je oprla na svoj lanski obisk Južne Afrike in Muzeja apartheida v Johannesburgu.

Kallasova je dosledno podpirala pravico Izraela do samoobrambe, hkrati pa trdila, da bi moral biti njegov odziv sorazmeren, in kritizirala širitev izraelskih naselij na okupiranem Zahodnem bregu kot škodljivo za možnosti za 'dvodržavno rešitev'.

»EU kritizira Izrael in podpira dvodržavno rešitev.

Primerjava z apartheidom je nesprejemljiva in ni politika EU.

Velik problem je, če daje takšne izjave, medtem ko uradno zastopa EU na svetovnem odru,« je dejal eden od diplomatov.

V evropskih prestolnicah se zdaj vse bolj odkrito postavlja vprašanje, ali je sedanji model evropske diplomacije vzdržen.

Kallasova ima težave tudi zato, ker je, paradoksalno, med vsemi svojimi lažmi in enostranskimi ocenami - v nekem trenutku uspela povedati tudi resnico. Med pogovori na visoki ravni v Mehiki je namreč primerjala izraelsko ravnanje s Palestinci z apartheidskim sistemom v Južni Afriki, kar je v nasprotju z uradno zunanjo politiko EU in je okrepilo nadzor nad njenim vodstvom.

Eden od predlogov, ki kroži med državami članicami, je zmanjšanje avtonomije visoke predstavnice EU za zunanjo politiko in vrnitev dela pristojnosti Evropski komisiji in državam članicam.

To bi predstavljalo največjo spremembo v delovanju evropske diplomacije od njene ustanovitve.

Za razpravo o reformi se skriva širši boj za vpliv znotraj evropskih institucij.

V zadnjih letih je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen vse bolj prevzemala vodilno vlogo pri zunanjepolitičnih vprašanjih, od vojne v Ukrajini do varnostnih in obrambnih pobud.

V Bruslju se že dolgo govori o nekakšni konkurenci med Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje za nadzor nad ključnimi zunanjepolitičnimi vprašanji.

Proračunski pritiski so dodaten motiv za reformo. Pred pogajanji o novem večletnem finančnem okviru EU več držav zahteva zmanjšanje stroškov evropske administracije.

Prenos nekaterih poslov iz EEAS na druge institucije bi lahko predstavili tudi kot ukrep racionalizacije.

Pogovori so zaenkrat v zgodnji fazi, Pariz pa naj bi razmišljal o več možnih modelih reform.

Vsaka sprememba obstoječega sistema bo zahtevala soglasje vseh 27 držav članic, kar pomeni, da postopek ne bo ne hiter ne preprost.

Kljub temu že samo dejstvo, da Francija in Nemčija odpirata vprašanje prihodnosti evropske diplomatske službe, kaže, kako globoko je nezadovoljstvo z rezultati zunanje politike Evropske unije.

Po letih vojn, energetskih kriz, trgovinskih sporov in vse večjih razhajanj interesov med državami članicami se v Bruslju vse glasneje postavlja vprašanje, ali je težava v ljudeh, ki vodijo evropsko diplomacijo, ali v samem sistemu, ki naj bi Evropi zagotovil edinstven glas na svetovnem odru.

Sodeč po tekočih razpravah se vse več evropskih prestolnic nagiba k drugemu odgovoru.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke