ponedeljek, 15. junij 2026 leto 31 / št. 166
Nemški lobistični stroj vlada Bruslju: Berlin porabi več kot Washington in Pariz skupaj
Nemška podjetja in poslovna združenja prevladujejo na hodnikih evropskih institucij, skupni izdatki za lobiranje pa dosežejo rekordnih 381 milijonov evrov na leto, kaže raziskava Evropskega observatorija za spremljanje vpliva podjetij. Vir: X, posnetek zaslona
Medtem ko evropska javnost pogosto govori o vplivu ameriških tehnoloških velikanov na odločanje v Evropski uniji, najnovejši podatki kažejo, da ima največji in najobsežnejši lobistični stroj v Bruslju - Nemčija.
Analiza Evropskega observatorija za spremljanje vpliva podjetij (CEO) kaže, da nemška podjetja, gospodarske zbornice in industrijska združenja predstavljajo kar 28 od 100 največjih potrošnikov lobiranja v institucijah EU. Med njimi so BASF, Siemens, Volkswagen, DHL, E.ON in Allianz ter močna poslovna združenja, ki že desetletja sodelujejo pri oblikovanju evropskih politik.
STOP VOTING FOR THE SAME IDIOTS WHO GOT US INTO THIS MESS!
— Valerie Anne Smith (@ValerieAnne1970) June 14, 2026
Christine Anderson, German MEP: “Stop voting for the same idiots that got you into this in the first place!”
The SAME people who lied to you about the “new virus” and how to fight it are now the SAME ones screaming… pic.twitter.com/V01zmMkU43
Od skupno 173 organizacij, ki letno poročajo o več kot milijon evrov stroškov za lobiranje, nemške organizacije namenijo 86,75 milijona evrov, kar je bistveno več kot ameriške – 51,75 milijona in več kot trikrat več kot francoske – 26,25 milijona evrov.
Kar dela položaj Nemčije za posebnega, ni le količina denarja, temveč širina interesov, ki jih zastopa.
Medtem ko ameriški vpliv temelji predvsem na multinacionalkah in tehnoloških velikanih, nemška prisotnost vključuje gospodarske zbornice, združenja delodajalcev, bančna in zavarovalniška združenja, energetska podjetja, pa tudi avtomobilsko industrijo, eno najvplivnejših vej evropskega gospodarstva.
The COLLAPSE of Europe is happening in REAL TIME…
— Liz Churchill (@liz_churchill10) April 11, 2026
Ursula Von Der LIAR flooded the continent with migrant gangs, killed energy independence with her green suicide madness…and turned Europe into a bankrupt crime-ridden HELLHOLE.
History will know her as the BUTCHER OF EUROPE pic.twitter.com/eV7qQuWeTe
Francija pa svoj vpliv v večji meri opira na posamezne korporacije, kot so Sanofi, Total in LVMH, brez ustreznice velikim nemškim industrijskim združenjem, kot so Zveza nemške industrije, Nemška gospodarska zbornica, Združenje strojne industrije ali Združenje za energetiko in vodno gospodarstvo.
Da močno lobiranje prinaša konkretne rezultate, kaže primer nemške avtomobilske industrije: »Volkswagen«, »Mercedes« in BMW so med podjetji, katerih interesi so bili po mnenju analitikov upoštevani, ko je Evropska komisija omilila prvotni načrt o dejanski prepovedi motorjev z notranjim zgorevanjem od leta 2035.
Direktorica strategije in trajnosti pri svetovalnem podjetju Acumen Public Affairs, Sian Hughes, navaja, da je bila nemška industrija zelo aktivna pri oblikovanju evropskih politik energetske učinkovitosti.
— Insajder.com (@insajder_com) June 14, 2026
Razkriva tudi, da številni strokovnjaki, ki sodelujejo pri pripravi evropskih standardov in predpisov, še nikoli niso stopili v Berlemon, stavbo Evropske komisije ali Evropski parlament v Strasbourgu, temveč delujejo prek strokovnih odborov, industrijskih združenj in organov za standardizacijo.
Hkrati raziskava Evropskega observatorija za spremljanje vpliva podjetij kaže, da podjetja in industrijska združenja danes porabijo več denarja za vpliv v Bruslju kot kdaj koli prej. Skupna letna poraba za lobiranje v institucijah EU je dosegla 381,75 milijona evrov, kar je skoraj 50 odstotkov več kot leta 2020..
Na vrhu seznama največjih porabnikov je evropsko kemijsko združenje CEFIC s proračunom 10 milijonov evrov na leto in kar 99 registriranimi lobisti z dostopom do institucij EU. »Meta« Marka Zuckerberga porabi enak znesek za lobiranje, tik za njo pa so »Amazon«, »Apple« in »Microsoft«.
The EU’s budgetary coup
— Thomas Fazi (@battleforeurope) June 10, 2026
For the EU’s new multiannual budget the Commission has proposed a framework totalling almost €2 trillion, equivalent to around 1.26% of EU gross national income (GNI) over the seven-year period. The European Parliament, never shy about spending other… https://t.co/6JWH5aCqki
Po podatkih raziskav velika tehnološka podjetja skupaj porabijo vsaj 73 milijonov evrov na leto za vpliv v Bruslju. Med največjimi potrošniki pa vse bolj izstopa tobačna industrija: podjetja »British American Tobacco«, »Philip Morris International« in »JT International« so od leta 2020 skoraj podvojila svoja sredstva za lobiranje – s 4,35 na 8,5 milijona evrov na leto, predvsem zaradi pričakovanih sprememb evropskih predpisov in davkov na tobačne izdelke.
Za razliko od tehnološkega, kemičnega ali energetskega sektorja obrambna industrija še vedno relativno malo vlaga v lobiranje v Bruslju, kljub temu da je varnost po začetku konflikta v Ukrajini postala ena osrednjih tem EU.
Svetovalec Tomas Dimitrov meni, da je obrambna politika v Bruselj prispela veliko hitreje kot uredbe.
— Insajder.com (@insajder_com) June 14, 2026
»Večina obrambnih pogodb se še vedno sklepa na nacionalni ravni, zato podjetja večino svojih dejavnosti usmerjajo proti državam članicam,« je dejal Dimitrov.
Čeprav ameriški tehnološki velikani še vedno pritegnejo največ pozornosti javnosti, podatki kažejo, da je resnična moč evropskega lobiranja še vedno v veliki meri v Berlinu, prek mreže industrijskih združenj in podjetij, ki že desetletja sodelujejo pri oblikovanju pravil delovanja Evropske unije.
