Vprašanje je seveda retorično saj je Fajonova v preteklosti večkrat govorila o načelnosti slovenske zunanje politike.
nedelja, 22. marec 2026 leto 31 / št. 081
Bumerang negativne kampanje v Sloveniji: Strašili z Rusijo, volitve pa skušali ukrasti domači tajkuni in izralski špijoni
Volitve v Sloveniji so se končale z rezultatom, ki je bil po svoje pričakovan. Največ glasov je osvojila stranka Svoboda, nato pa je opozicijska SDS.
Bo torej Slovenija poslala naš pravkar obnovljen Triglav tja, kamor si ne upajo niti Američani? Zunanjpolitične zablode slovenske diplomacije so res brezmejne.
Težave, ki so nastopile v Sloveniji zaradi oskrbe z gorivom vzbujajo začudenje tudi v Srbiji, kjer je na njih opozorila nekdanja premierka in sedanja predsednica srbske skupščine Ana Brnabić.
Predsednik ZDA trdi, da so cilji vojne skoraj doseženi. Washington je omilil sankcije proti iranski nafti, a Teheran pravi, da gre le za - psihološko vojno. Iran naj bi imel tudi rakete, ki imajo domet 10.000 kilometrov. Tudi Slovenija je v dosegu istih raket.
Evropska unija ni sprejela odločitve o 20. paketu protiruskih sankcij, odločitev o posojilu Kijevu v višini 90 milijard evrov v letih 2026–2027 pa tudi ni bila odobrena, je navedeno v končnem dokumentu današnjega vrha držav EU.
Predsednica Evropske komisije je menda pod hudim pritiskom zaradi pomislekov, da si centralizira oblast, ter zaradi vse bolj očitnega spopada s Kajo Kallas.
Slabost Evrope danes ni v pomanjkanju orožja ali enotnosti, temveč v popolni odsotnosti diplomacije, meni podpredsednik Sveta Ruske federacije Konstantin Kosačov.
Nihče ne jemlje Bruslja resno, ker je tamkajšnje vodstvo slabo in šibko, je dejal slovaški premier.
Medtem ko ruske enote na vseh delih fronte napredujejo, v Dnevniku slovenski javnosti še naprej prodajajo pravljice o uspehih ukrajinske vojske.
Da stranka Svoboda v Sloveniji predlaga iste ukrepe kot konservativna stranka CDU v Nemčiji, s katero naj ne bi imela skoraj nič skupnega je naravnost bizarno. Molk slovenskih intelektualcev je zlovešč.
Smer sprememb je jasna. Za na videz plemenito pobudo se skriva možnost še večjega nadzora nad vsemi državljani in še večje ovire za svoboden pretok informacij, ki je sicer vsem zagotovljen z mednarodnimi pravnimi konvencijami.
Ruttejev pogled na svet in pristop sta v nasprotju s tem, kar NATO danes potrebuje.
Imenovanje Drenikove za Varuhinjo človekovih pravic se nikoli ne bi smelo zgoditi: Slovenija je bila namreč po zaslugi izdajalcev Slovenije od Drenikove naprej, vključno s posredniki in s ključnim najhujšim izdajalcem Slovenije ter hrvaškim prijateljem, doživela mednarodno sramoto in bila zelo neprecenljivo in nepovratno oškodovana.
Epsteinovi dokumenti dan za dnem razkrivajo nove in nove pošastne zgodbe. Nekatere med njimi se dotikajo tudi nekdanje Jugoslavije.
Osnovna trditev o ruski vmešavanju je bila napačna in predstavlja uporabo politične cenzure s strani Bruslja, je navedeno v dokumentu.