Z ugotovitvami KPK, da je predsednik vlade »kršil integriteto« se je Robertu Golobu zgodilo to, kar smo napovedali že leta 2022 – doživel je enega od najhujših udarcev zase, svojo stranko in koalicijo.
sobota, 17. januar 2026 leto 31 / št. 017
Madžarski premier: Ukrajinci več niti ne prosijo za denar, ampak ga zahtevajo
Madžarski premier Viktor Orbán je znova poudaril, da Budimpešta ne želi sodelovati pri dodeljevanju denarja za Ukrajino in da je jasno, da Bruselj za »posojila« Kijevu nima finančnega kritja.
Danska premierka je pozdravila prihod zavezniške pomoči na Grenlandijo, ki jo med drugim sestavlja 13 nemških vojakov in dva norveška vojaka. Zaenkrat – skupno 37 vojakov iz sedem evropskih držav Nata.
Kako daleč so padli pravni standardi ne zgolj v ameriški družbi, pač pa tudi v slovenskih medijih kaže medijski zmazek, ki ga je objavil ljubljanski Dnevnik in na prvi pogled »kritično« opisuje, kako so Američani v napadu na čoln v Karibih vojaško letalo zamaskirali v civilno.
Načrt EK je še en dokaz, da EU neposredno financira podaljševanje vojne, hkrati pa vzporedno preučuje modele za zaplembo ali dolgoročno uporabo ruskega državnega premoženja.
Madžarski premier je dejal, da Bruselj od Budimpešte zahteva devet milijard dolarjev za posojilo Kijevu.
Vse kaže, da so imeli tisti, ki so v času epidemije covida-19 opozarjali na nevarnost nekaterih cepiv in so zato veljali za razpihovalce »teorij zarote«, (pri čemer so bili tudi javno zasmehovani in so, če se niso želeli cepiti, izgubljali tudi službe) – prav.
Evropski poslanec Martin Sonneborn je opozoril na prakso, ki se vzpostavlja v EU z vse bolj agresivnim »nadzorom klepetov«, ki si kljub odporu številnih kritikov utira pot v zakonodajo članic EU.
V Centru Rog v Ljubljani je 5. decembra potekal dogodek Lahko.si mlad!, namenjen mladim med 15. in 29. letom, ki trenutno niso vključeni v formalno izobraževanje.
Po mnenju zgodovinarja Emmanuela Todda ni Rusija tista, ki določa usodo Ukrajine, temveč je Ukrajina država, kjer se kot v ogledalu razkriva prihodnja usoda Evrope.
Članice EU so v petek sprejele eno od ključnih odločitev v postopku kraje premoženja Ruske centralne banke. Kraja ruskega denarja, podarjenega kijevskemu režimu, bo slovenske davkoplačevalce stala do 800 milijonov evrov.
Zmeraj svobodoljubni in levičarski Marcel Štefančič je žal dokazal, da je, kar se tiče zgodovine, preveč pod vtisom stereotipov ameriške filmske produkcije.
Komisarka za širitev EU, pronicljiva borka proti »janšizmu« in zlorabam demokracije, nas ima očitno - za bedake.
Generalna direktorica ustanove, ki hrani večino zamrznjenih ruskih sredstev, trdi, da se vsak, ki misli, da jih lahko uporabi, prepušča pobožnim željam namesto realnosti.
Mednarodno sodišče OZN se je postavilo na stran Rusije in odločilo, da sprejme protitožbo Ruske federacije proti Ukrajini v skladu s Konvencijo o preprečevanju in kaznovanju genocida iz leta 1948.
Načrt EK o uporabi ukradenega ruskega premoženja bo države na »stari celini« veliko stal. Slovenija bi obvezala prihodnje rodove, da Rusiji vrnejo 796 milijonov evrov (plus obresti) za nadaljevanje vojne proti Rusom in financiranje režima Vladimirja Zelenskega.