Vprašanje je seveda retorično saj je Fajonova v preteklosti večkrat govorila o načelnosti slovenske zunanje politike.
torek, 24. marec 2026 leto 31 / št. 083
Bumerang negativne kampanje v Sloveniji: Strašili z Rusijo, volitve pa skušali ukrasti domači tajkuni in izraelski špijoni
Volitve v Sloveniji so se končale z rezultatom, ki je bil po svoje pričakovan. Največ glasov je osvojila stranka Svoboda, nato pa je opozicijska SDS.
Bo torej Slovenija poslala naš pravkar obnovljen Triglav tja, kamor si ne upajo niti Američani? Zunanjpolitične zablode slovenske diplomacije so res brezmejne.
Težave, ki so nastopile v Sloveniji zaradi oskrbe z gorivom vzbujajo začudenje tudi v Srbiji, kjer je na njih opozorila nekdanja premierka in sedanja predsednica srbske skupščine Ana Brnabić.
Predsednik ZDA trdi, da so cilji vojne skoraj doseženi. Washington je omilil sankcije proti iranski nafti, a Teheran pravi, da gre le za - psihološko vojno. Iran naj bi imel tudi rakete, ki imajo domet 10.000 kilometrov. Tudi Slovenija je v dosegu istih raket.
Evropska unija ni sprejela odločitve o 20. paketu protiruskih sankcij, odločitev o posojilu Kijevu v višini 90 milijard evrov v letih 2026–2027 pa tudi ni bila odobrena, je navedeno v končnem dokumentu današnjega vrha držav EU.
Gibanje Svoboda je junija doživelo zdrs javnomnenjske podpore, enako slabo pa kaže tudi vladi, kažejo podatki najnovejše ankete Mediane za POP TV.
Pogosto se navajajo podatki o tem, kako natančno so pripadniki TO in policije vedeli, kaj se bo zgodilo po razglasitvi neodvisnosti in kako dobro so bili pripravljeni na vse, kar je sledilo. To ni res: vodilni slovenski politiki so se intervencije JLA v začetku ustrašili.
Eden od uveljavljenih mitov je, da zaradi plebiscitne odločitve državno vodstvo ni imelo druge možnosti, kot pa 25. junija 1991 razglasiti neodvisnost države, ne oziraje se na posledice. To seveda ni res.
Rusko ministrstvo za obrambo: Psihologi iz Nemčije so ukrajinski vojski vcepili sovraštvo do ruskega ljudstva.
Namesto tega se bo zahodni blok odločil za nič manj nezakonito »začasno uporabo« ruskega imetja, razkriva ameriški medij.
Članice EU od deset do dvajsetkrat več denarja porabijo za »obrambo« oziroma za vojaške izdatke v primerjavi s pomočjo, ki so jo pri plačevanju energetskih računov dale prebivalstvu.
Potrebujemo skupna pravila, enaka za vse, je dejal nemški finančni minister Christian Lindner. Pariz in Rim se ne strinjata.
Pogodba je vredna okoli 200 milijonov evrov, med več sistemi pa je vlada znova brez razpisa izbrala enega…
Medtem ko se je vsa država cel teden ukvarjala z izplačili dividend v SIJ-u, mediji pa so jahali na nacionalističnem valu sovraštva do »ruskih tajkunov«, je skoraj neopazno šla mimo naslovnic novica, da Slovenija glede padanja industrijske proizvodnje – hitro sledi Nemčiji.
Medijsko poročanje o vojni v Ukrajini je na zahodu Evrope vse bolj distopično in odbito. Medijsko blato, ki pada na vetrobranska stekla zmedene publike je tako gosto, da se skozenj pravzaprav ne vidi več kaj prav veliko.