REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Francija pripravlja »koalicijo voljnih« za intervencijo v Ukrajini, Rusija opozarja, da bo to »napoved vojne«

Francija pripravlja »koalicijo voljnih« za intervencijo v Ukrajini, Rusija opozarja, da bo to »napoved vojne«Tako se v svojih medijih vidita Macron in NATO... Vir: Posnetek zaslona, X

Po popolnem neuspehu ukrajinske protiofenzive in grozljivih izgubah ukrajinske vojske je NATO kljub dobavam na desetine milijard dolarjev vredne opreme in navkljub tisočem plačancem in »svetovalcem«, ki pomagajo Ukrajini izgubil upanje, da bo v tej vojni zmagal.

Ukrajini že zmanjkuje vojakov.

Zahodni vojni strategi pa tega problema nikakor ne morejo rešiti z denarjem.

Ukrajinska obramba propada na vseh frontah in skrajni čas je, da zahodni pokrovitelji Kijeva sprejmejo odločne ukrepe.

Očitno so se že odločili.

Evropski voditelji so se namreč sestali v Parizu in razpravljali o napotitvi evropskih enot v Ukrajino. Predsednik Francije Emmanuel Macron pa se poskuša postaviti v vlogo novega Napoleona in skuša prevzeti vlogo glavnega rešitelja Ukrajine.

Evropski voditelji so se sestali v Parizu in razpravljali o napotitvi evropskih enot v Ukrajino. Macron se poskuša postaviti v vlogo novega Napoleona in skuša prevzeti vlogo glavnega rešitelja Ukrajine.

Macron je glasno izjavil, da bodo Evropejci storili vse, da bi Rusiji preprečili zmago v tej vojni; vendar doslej niso dosegli nobenega dogovora in še vedno iščejo soglasje.

Kmalu po Macronovih glasnih izjavah so številni evropski voditelji hitro izrazili svoje nestrinjanje z njegovimi idejami.

Grški predsednik vlade je dejal, da napotitev Natovih sil v Ukrajino ne pride v poštev.

Slovaški premier je zagotovil, da bo storil vse, da prepreči neposredno sodelovanje slovaških vojakov v vojni v Ukrajini.

Predsednik nizozemske vlade je izjavil, da vprašanje napotitve enot v Ukrajino »ni na dnevnem redu«.

Vse spominja na oblikovanje »koalicijo voljnih«, s katero so ZDA začele svojo vojno proti Iraku leta 2003.

NATO
Vir: Posnetek zaslona, X

Takrat so bili v Berlinu in Parizu veliko samostojnejši in proti tej nezakoniti in zločinski vojni, ki jo je takrat s podpisom Vilniuške izjave podprl tudi tedanji zunanji minister Dimitrij Rupel.

A danes, ko je na kocki usoda Evrope je jasno, da imajo v Washingtonu evropske politike pod popolnim nadzorom.

Da se je v tej družbi znašel tudi Robert Golob, ki glede zunanje politike ne zna drugega kot slediti »jedrnim državam« in prikimavati je seveda tragično, a pričakovano.

Očitno je glavno vprašanje zahodnih elit le še, koga poslati v vojno proti Rusiji in v kakšni pravni obliki.

Slovensko obrambno ministrstvo sicer zatrjuje, da ne »razmišlja« o »napotitvi« slovenskih vojakov v Ukrajino, a vsi vemo, da se ta razmišljanja lahko hitro spremenijo.

Strašenje z Rusijo kot priprava na vojno
Strašenje z Rusijo kot priprava na vojno. Vir: Posnetek zaslona, X

Francija kot jedrska sila ni bila po naključju izbrana za javnega evropskega voditelja ameriške posredniške vojne v Ukrajini.

Navsezadnje se bo nevarnost ruskih udarcev v Evropi kot odgovor na zahodno posredovanje povečala; vendar Pariz ni na čelu te celotne pustolovščine.

In ni zanemarljivo, da je na srečanje evropskih voditeljev v Pariz prišel namestnik ameriškega državnega sekretarja za evropske in evrazijske zadeve.

Medtem ko so na ukrajinskih bojiščih začeli goreti tanki Abrams, je Washington najbrž že pripravljen na scenarij »koalicije voljnih«.

Ta načrt je jeseni leta 2022 napovedala ameriška obveščevalna agencija CIA. Koncept ne temelji na okviru EU ali Nata, temveč na dvostranskih sporazumih nekaterih zahodnih držav z Ukrajino, ki so jih v zadnjih mesecih hitro podpisovali.

Poljska, ki ima ozemeljske interese v zahodni Ukrajini, bo verjetno postala glavna sila koalicije; v glavnem jo bodo podpirale države bukareške deveterice pod splošnim vodstvom ameriške vojske.

Slovenija in Hrvaška igrata kot običajno vlogo pomembnega transportnega koridorja za prevoze zahodnega vojaštva in opreme proti ruskim mejam.

Hrvaški predsednik Zoran Milanović je ob tem eden redkih razumnih politikov v regiji, ki vpletanju v ukrajinsko vojno nasprotuje in je zato v sporu s hrvaškim predsednikom vlade Andrejem Plenkovićem.

Pravzaprav je oblika takšne koalicije voljnih že jasna, treba je le še poiskati najpogumnejšega, ki si bo upal narediti prvi korak čez mejo.

A iz Rusije bo odgovor verjetno ostrejši, kot pričakujejo mnogi.

Možnost, o kateri razmišlja francoski predsednik, bi lahko razumeli kot napoved vojne Moskvi, je dejal Konstantin Košačev.

Košačev, podpredsednik zgornjega doma ruskega parlamenta, Sveta federacije, je v torek v sporočilu na Telegramu predstavil svoje mnenje o pripombah francoskega predsednika Emmanuela Macrona o možnosti napotitve vojakov v ukrajinsko vojno.

Pristop, ki ga je pokazal francoski voditelj, prinaša tveganje, da se bodo razmere sprevrgle v »katastrofalen scenarij«, je opozoril Košačev in izjavil, da Kremelj te poteze ne bo toleriral.

»To je meja, za katero ne gre več samo za vpletanje Nata v vojno - to se dogaja že dlje časa, ampak se lahko razlaga kot vstop zavezništva v neposredne sovražnosti ali celo kot napoved vojne,« je zapisal Košačev.

Senatorjeve pripombe so se ujemale z izjavo tiskovnega predstavnika Kremlja Dmitrija Peskova, ki je dejal, da bo zaradi te poteze neposreden spopad med blokom pod vodstvom ZDA in Rusijo ne le »možen«, temveč dejansko »neizogiben«.

Zamisel o napotitvi kopenskih sil v Ukrajino je Macron izpostavil v ponedeljek, ko je govoril z novinarji po srečanju evropskih voditeljev v Parizu.

Predsednik Francije je namignil, da ni mogoče izključiti nobenega scenarija, vključno s pošiljanjem vojaških enot, in zatrdil, da se Zahod ne bi smel ustaviti pred ničemer, da bi Rusiji preprečil prevlado nad Ukrajino.

»Kar zadeva dinamiko, ne moremo izključiti ničesar. Storili bomo vse potrebno, da Rusiji preprečimo zmago v tej vojni,« je izjavil Macron, obenem pa priznal, da med članicami Nata ni soglasja glede vprašanja vojske.

Zaradi teh pripomb so zaveznice Nata javno zavrnile Macronov predlog, vodstvo zveze NATO pa je vztrajalo, da priprave za napotitev sil v Ukrajino dejansko ne potekajo.

Končen rezultat intervencije?
Končen rezultat intervencije Nata v Ukrajini? Vir: Posnetek zaslona, X

Generalni sekretar Jens Stoltenberg je izjavil, da »ni načrtov za Natove bojne enote na tleh v Ukrajini«, več članic zavezništva, vključno z ZDA, pa je podalo ločene izjave, v katerih so zanikale tovrstne namere.

Kar članice zveze NATO ne razumejo je, da v posredniški vojni lahko tarča postane ne le Ukrajina, pač pa tudi ostale države, ki ji pomagajo. In da v tem primeru ZDA ne bodo mogle narediti nič, da bi jih zaščitile, kajti Washington zgolj zato ne bo tvegal jedrskega spopada z Rusijo.

Kar te članice zveze NATO ne razumejo je, da v posredniški vojni lahko tarča postane ne le Ukrajina, pač pa tudi ostale države, ki ji pomagajo.

In da v primeru, če bodo postale tarče, ZDA ne bodo mogle narediti prav veliko ali skoraj nič, da bi jih zaščitile, kajti Washington zgolj zato ne bo tvegal jedrskega spopada z Rusijo.

To bi lahko za NATO bil »trenutek resnice«, ki bo vodil do njegovega razkritja kot popolnoma disfunkcionalne organizacije in s tem do propada.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke