REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Teden dni brez opravičila: Je nova »plakatna afera« razkrila, da je Slovenija članica napačnih organizacij?

Teden dni brez opravičila: Je nova »plakatna afera« razkrila, da je Slovenija članica napačnih organizacij?Plakatna afera znova - predsednica pa opravičila ni dočakala... Vir: Posnetek zaslona, X

Slovenijo je pred tednom dni pretresla neka nova »plakatna afera«. Parlament EU je namreč z zemljevida Evropske unije 'izbrisal' Slovenijo.

Incident se je zgodil ob kampanji »Kaj Evropa dela zame?«

Tako je naslovljena kampanja, ki je zaradi napake pri natisu letakov požela številne kritike v Sloveniji.

Evropski parlament je z zemljevida Evropske unije izbrisal Slovenijo. Vir: Posnetek zaslona, X

Slovenski predstavniki v EU so se nemudoma obrnili na Evropski parlament, od katerega zahtevajo popravek napake pa tudi javno opravičilo.

In za kaj pravzaprav gre?

Na spornem letaku je bila namreč natisnjena tudi podoba zemljevida EU. S katerega pa so »pomotoma« izbrisali Slovenijo.

Države članice EU so na letaku namreč označene s svetlejšo modro barvo, medtem ko so nečlanice obarvane temneje. Slovenija se je tako s temnejšo modro barvo pridružila skupini, med katerimi so tudi Švica in države Zahodnega Balkana.

Za večino prebivalcev Slovenije je to pomenilo, da so bili vsaj na papirju znova »izbrisani« iz članic EU in »pripojeni« Zahodnemu Balkanu, državam nekdanje Jugoslavije, od katerih so se leta 1991 enostransko odcepili.

V delu javnosti je poteza EP sprožila serijo žolčnih komentarjev in protestov.

»Zahtevamo javno opravičilo,« se je glasila zahteva predsednice države in številnih politikov.

»Gre za povsem nesprejemljivo in neprofesionalno napako,« je v protestni noti zapisal tudi evroposlanec Matjaž Nemec. »Slovenija je članica Evropske unije vse od  leta 2004. Takšna napaka je popolnoma nesprejemljiva in neprofesionalna,« je še dodal in zahteval, da služba razkrije, kdo je odgovoren za to napako.

Evropa je nekaj že naredila za Slovenijo - izbrisala jo je z zemljevida EU. Vir: Posnetek zaslona, X

»Negativno me je presenetila objava zemljevida Evropske unije, kjer se nekaterim evropskim uradnikom očitno še vedno pripeti nedopustna napaka, ko Slovenije ne umestijo med države članice EU. Pohvalno je, da so se na to takoj odzvali vsi evropski aktualni poslanci in zahtevali popravek, upravičeno pa Slovenija pričakuje tudi opravičilo,« je v odzivu dejala predsednica republike Nataša Pirc Musar.

»Zahtevamo javno opravičilo,« se je glasila zahteva predsednice države in številnih politikov. A opravičila še vse do danes nismo dočakali.

Slovenski stalni predstavnik pri EU Iztok Jarc je v pismu vodji kabineta predsednice Evropskega parlamenta Roberte Metsola izrazil razočaranje nad tem.

Prosil je, da se napaka popravi, predvolilni material pa takoj umakne.

Predlagal je tudi javno opravičilo. Isto je zahtevala predsednica države Nataša Pirc Musar.

V tiskovni službi Evropskega parlamenta so nato za državno tiskovno agencijo STA pojasnili, da je šlo za »neljubo tiskarsko napako.«

Letak so popravili in ga znova poslali v tisk, so dodali.

A opravičila še vse do danes nismo dočakali.

Zadeva je seveda zanimiva in bi jo lahko primerjali z eno drugo »plakatno afero.«

Plakatna afera
Plakatna afera. Vir: Posnetek zaslona, X

Leta 1987 je namreč Novi kolektivizem kot dizajnerska veja skupine Neue Slowenische Kunst (NSK) za Dan mladosti predelal plakat iz časov nacistične Nemčije tako, da je samo zamenjal arijske simbole z jugoslovanskimi. Na natečaju so celo zmagali, nato pa je zaradi tega izbruhnil škandal.

Podobno kot prva »plakatna afera« ima tudi ta skrito sporočilo. Kaže namreč, da je Slovenija po dvajsetih letih svojega bivanja v EU in tudi zvezi NATO znotraj te združbe še vedno tako nepomembna in neznana, da je niti sami evropski birokrati ne poznajo tako dobro, da bi jo znali umestiti na zemljevid.

Mladina, ki je plakat želela dati na naslovnico je morala zaradi že spisanega naloga za zaplembo plakat objaviti v notranjosti časopisa, afera pa je sprožila serijo razprav o tem, kakšne so pravzaprav meje svobode govora v socializmu in kaj se skriva za Dnevom mladosti in kultom osebnosti Josipa Broza Tita, ki se je takrat še slavil 25. maja.

Plakat NSK je leta 1987 je odlično služil svojemu namenu. Insinuiral je namreč, da je aktualni socialistični režim v Jugoslaviji sumljivo podoben nacističnemu v Tretjem rajhu.

Zato je bil politično eksploziven. Tudi zaradi njega so v družbi nastale razpoke, ki so nato štiri leta pozneje privedle do vrste notranjih pretresov, zaporednih odcepitev in razpada države.

Najnovejša slovenska »plakatna afera« še vedno nima takšnih učinkov. A podobno kot prva »plakatna afera« ima tudi ta skrito sporočilo.

Kaže namreč, da je Slovenija po dvajsetih letih svojega bivanja v EU in tudi zvezi NATO znotraj te združbe še vedno tako nepomembna in neznana, da je niti sami evropski birokrati ne poznajo tako dobro, da bi jo znali umestiti na zemljevid Evrope.

Na nek način so bili s tem plakatom potrjeni kot cinično v bistvu točni vsi tisti najbolj znani vici, ki si jih že desetletja pripovedujejo »južni bratje« o svojih severnih in najbolj zahodnih Slovanih in sosedih.

Na primer: »Zakaj bi blondinka rada živela v Sloveniji? Ker je to edino mesto, kjer se ne moreš izgubiti.«

»Opozorilo na naslovnici EU geografske karte - sestavljanke: 'Starši, pozor!! Otroci, mlajši od 3 let, bi lahko pogoltnili Slovenijo'.«

»Kako se Slovenci kopajo v morju? Eden za drugim!«

»Koliko trgovin dela za praznike v Sloveniji? Obe!« In tako naprej…

Toda to ni edini problem.

BRICS. Vir: Posnetek zaslona, X

Afera z letakom je pokazala, da Slovenija ni dovolj znana v EU.

Zastavlja se vprašanje, ali to morda ni nova plakatna afera še eden od dokazov, da so se Slovenija in podobne majhne države EU v resnici priključile – napačni organizaciji.

Toda istočasno se slovenska vladajoča politika zavzema za to, da bi se v EU še bolj sprejemale odločitve z večinskim odločanjem, kar pomeni, da bodo posamezne članice EU še manj pomembne, ker ob številnih vprašanjih ne bodo več imele pravice do »veta«.

Torej jih bodo večje članice lahko še enostavneje ignorirale, Slovenija pa bo še manj pomemben igralec, kljub svojemu formalnemu članstvu.

Na tem mestu se zato zastavlja vprašanje, ali to morda ni še eden od dokazov, da so se Slovenija in podobne majhne države EU v resnici priključile – napačni organizaciji.

Oziroma organizaciji, ki je v resnici v zatonu in članic ne obravnava kot enakopravnih partnerjev, pač pa jih deli na bolj in manj pomembne.

Primerjajmo to z organizacijo BRICS, ki se je razširila na deset članic, za članstvo v njej pa je zainteresiranih še 40 drugih držav.

Medtem ko se Zahod spopada z gospodarskimi težavami se blok BRICS, ki ga vodita Kitajska in Rusija, pojavlja kot svetilnik upanja in stabilnosti.

Zahod, zlasti Amerika in Evropa, se soočata z gospodarskimi boji, naraščajočim dolgom in preusmeritvijo k zajetnim vojaškim izdatkom.

Gospodarski zaton Zahoda, ki ga vodijo države, kot so ZDA, Kanada, Združeno kraljestvo in Evropska unija, je ostra realnost, ki je ni mogoče prezreti.

K temu upadu so prispevali nesposobno vodstvo in patetični mainstream mediji.

BDP Brics-a in G-7
Primerjava: BDP organizacije BRICS in G7. Vir: Posnetek zaslona

S skupnim BDP-jem v višini 23,6 bilijona USD naj bi države BRICS do leta 2030 predstavljale več kot polovico svetovne gospodarske rasti.

Te države tudi ne poznajo »preglasovanja« v organizaciji.

To pomeni, da bi bil glas Slovenije v BRICS-u veliko bolj spoštovan.

Še več, kot evropska država bi Slovenija tako kot vse druge, ki se bodo iz Evrope v prihodnje pridružile BRICS-u, lahko računala, da bi bila zelo pomembna, podobno kot je bila nekoč Jugoslavija kot edina neuvrščena evropska država za neuvrščene.

Te države tudi ne poznajo »preglasovanja« v organizaciji. To pomeni, da bi bil glas Slovenije v BRICS-u veliko bolj spoštovan.

V BRICS-u zato gotovo ne bi zgrešili pri tiskanju zemljevida članic. V EU pa se to mimogrede zgodi. Zakaj? Ker so majhne države za jedrne EU države - nepomembne.

Nihče se o strateških problemih ne pogovarja z Ljubljano, če ima na voljo Berlin in Pariz.

V Ljubljani pa vedno ravnajo tako, kot jim ukažejo v »jedrnih« državah.

To seveda kaže, da je »suverenost«, za katero se je leta 1991 odločila Slovenija danes v veliki meri fikcija, ne pa resničnost.

Države, kot je Slovenija, so suverene samo na papirju, v resnici pa so vazali večjih igralcev.

Po drugi strani pa drugi centri moči dajejo več šans ravno takšnim državam – a le, če znajo ohraniti svojo suverenost pred vpletanjem drugih držav, praviloma Združenih držav Amerike.

Razvojna banka BRICS in Dogovor o pogojnih rezervah (CRA) zagotavljata prepotrebno finančno podporo in stabilnost članicam narodov.

Priložnosti za vzajemne gospodarske koristi prek BRICS so preveč pomembne, da bi jih prezrli.

Vir: Posnetek zaslona, X

Pravo sporočilo najnovejše »plakatne afere« je zato prav tako po svoje eksplozivno, čeprav je večina v Sloveniji še vedno ni dojela.

Kot evropska država bi Slovenija tako kot vse druge, ki se bodo iz Evrope v prihodnje pridružile BRICS-u, lahko računala, da bi bila zelo pomembna, podobno kot je bila nekoč Jugoslavija kot edina neuvrščena evropska država za neuvrščene.

Odsotnost opravičila iz Evropskega parlamenta tudi teden dni po aferi, ki je užalila Slovence in ignoriranje zahteve po opravičilu s strani slovenske predsednice sta morda prva jasna dokaza, da se je Slovenija priključila napačni organizaciji.

Bi napako lahko še popravila in se priključila BRICS?

Morda, le da mora pri tem rešiti še en problem.

Članica BRICS lahko načeloma postane vsaka država, vendar ne tiste, ki proti članicam BRICS sprejemajo mednarodnopravno sicer nezakonite gospodarske sankcije.

Slovenija bi v tem primeru lahko popravila svojo »napako«, a bi zato morala najprej preklicati sankcije proti Rusiji in nekatere diskriminatorne ukrepe proti drugim državam članicam BRICS.

Bolje pozno, kot nikoli…

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek