REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Zakaj se v Sloveniji radi kopamo v kanalizaciji?

Zakaj se v Sloveniji radi kopamo v kanalizaciji?Žusterna, onesnaženje

Hitro izmenjevanje belih in rdečih zastav na kopališču v Žusterni je sredi poletja presenetilo mnoge.

Že skoraj dvotedensko iskanje krivca za onesnaženje dela slovenske obale pri Kopru odpira celo vprašanje, ali so pristojni državni organi res sposobni ugotoviti vzroke onesnaženja in sanirati razmere.

Primer kopališča v Žusterni, ki je zaradi fekalnih odplak zaprto že od začetka avgusta, zato sproža tudi vprašanja, povezana s splošno varnostjo kopalnih voda v Sloveniji.

Kopališča v Sloveniji so običajno čista - toda ne vemo, ali zato, ker je voda v Sloveniji res tako čista, ali pa zato, ker čistočo voda merijo – tako redko?

Kopališče v Žusterni namreč ostaja (delno) zaprto, čeprav so zadnje analize vzorcev vode na območju kopališča boljše.

Rdečo zastavo so namreč v Žusterni dvignili 2. avgusta.

V vmesnem času so prejšnji četrtek ukrep za nekaj ur preklicali, saj so analize tedaj pokazale, da je voda spet primerna za kopanje. Nato so kopanje znova prepovedali, pa dovolili in na koncu sprejeli »delno ukinitev« prepovedi kopanja.

Do zdaj tako še ni jasno, kateri je (glavni) vir onesnaženja. Sprva je sicer kazalo, da je do izpusta fekalnih voda prišlo v okviru čiščenja zamašenega kanalizacijskega jaška v neposredni bližini hudournika, pri čemer je jašek zamašil večji tekstilni predmet, ki so ga uporabniki odvrgli v kanalizacijski sistem.

Kopanje v nesnagi

Pri tem pa smo opazili še nekaj – da je bilo mestno kopališče v Kopru, na primer, ves čas označeno kot primerno za kopanje, čeprav vemo, da morski tok vodo odnaša proti severu in bi fekalije, če so onesnažile Žusterno, lahko onesnažile tudi kopališče severno.

Zadnje vzorčenje rednega monitoringa je bilo opravljeno v torek, 31. julija 2019, naslednje bo opravljeno šele ta teden.

V zvezi s tem smo se obrnili tudi na Agencijo RS za okolje (Arso). Opazili smo namreč, da podatki na njihovi spletni strani niso osveženi in da nekateri podatki manjkajo.

V Arso so nam odgovorili, da so zadnji podatki glede rezultatov vzorčenja v Žusterni objavljeni na spletni strani, pod rubriko Novice.

Zanimalo nas je tudi, na koliko časa se v sezoni izvaja monitoring in kdaj je bil opravljen zadnji pregled.

»Monitoring kopalnih voda se v kopalni sezoni izvaja vsakih 14 dni. Kopalna sezona na morju traja od 1. junija do 15. septembra. Zadnje vzorčenje rednega monitoringa je bilo opravljen v torek, 31. 7. 2019, naslednji je predviden prihodnji teden. Dosedanji rezultati za mestno kopališče Koper so vsi skladni s priporočili NIJZ in ne kažejo na tamkajšnje onesnaženje kopalne vode, več si lahko pogledate s klikom na kopalca na interaktivni karti: https://gis.arso.gov.si/apigis/kopalneV/ ter z nadaljnjim klikom na kakovost vode,« so nam sporočili z Ministrstva za okolje in prostor.

Ob tem na interaktivni karti stanja kopalnih voda tudi ni datumov pregledov, vendar bodo to, kot so nam sporočili z MOP-a, v kratkem na našo pobudo popravili.

Interaktivna mapa kopališč
Interaktivni zemljevid kopalnih voda Ministrstva za okolje oziroma Agencije za okolje (Arso).

Glede na zapisano pa se zdi, da bi bila na mestu še ena pobuda Ministrstvu za okolje in prostor ter Agenciji RS za okolje (Arso), pa tudi Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Namreč, da vsaj v času sezone monitoring voda izvajajo bistveno bolj pogosto. Na primer – enkrat tedensko.

Iz podatkov Arso namreč izhaja, da je bila prekoračitev mejnih vrednosti onesnaženja z nevarnimi bakterijami v Žusterni zaznana ob zadnjem merjenju – torej 31. julija letos. Že tedaj se je predpostavljalo, da je do onesnaženja prišlo le malo prej.

Toda tega seveda ne vemo. Ob 14-dnevnih intervalih vzorčenja na 48 kopališčih v državi to pomeni, da bi lahko prišlo do onesnaženja že znatno prej.

Voda bi lahko bila onesnažena že dolgo časa, predno sta Arso in NJIZ sploh ugotovila onesnaženje.

Pravzaprav sploh ne vemo, če se kopalci že vse od npr. 15. julija niso kopali v onesnaženi vodi in če voda morda ni bila onesnažena še kje, na primer severno od Žusterne – ne da bi za to kopalci sploh vedeli.

Voda bi lahko bila onesnažena že dolgo časa, predno sta Arso in NJIZ sploh ugotovila onesnaženje.

Arso na 47 uradnih kopališčih po državi sicer vsakih 14 dni preverja mikrobiološko kakovost voda. To je v skladu s predpisi. Ustreznost vode za kopanje ugotavljajo z merjenjem dveh vrst bakterij (Escherichia coli, intestinalni enterokoki), ki sta pokazateljici morebitnega fekalnega onesnaženja.

Mejne vrednosti so bile do zdaj presežene le enkrat, pojasnjujejo na Agenciji za okolje, to je bilo leta 2017 v kopališču Vile Park v Portorožu. Plaža je bila tri dni kasneje že odprta.

Ni pa jasno, ali se je to zgodilo le zato, ker je voda v Sloveniji res tako čista, ali pa zato, ker čistočo voda merijo – tako redko?

Žusterna in kopanje

Marjetica je v Žusterni, na primer prvo težavo, zamašen jašek, zaznala 30. julija in jo takrat tudi sanirala. Kopališče je torej nemoteno delalo najmanj tri dni, preden je upravljavec na njem izobesil rdečo zastavo 2. avgusta.

Vzorce jemljejo najbolj pogosto v Luksemburgu (vsakih 6 dni), pa tudi na Malti in v Belgiji (vsakih 7 dni).

Vse torej kaže, da so se kopalci najmanj tri dni kopali - v fekalijah.

Toda kaj, če je bila voda umazana že prej?

In Marjetica tega še ni zaznala? Tega seveda ne vemo – ker nihče ni opravil analiz od najmanj 15. julija in morda še prej.

Pri tem se je potrebno zavedati še nekaj – da je bila že  prva evropska direktiva o kopalnih vodah, ki uravnava to področje (Bathing Water Directive - CD 76/160/EEC) stara že več kot dve desetletji in pol, ko je Slovenija na njej sprejela svoje predpise, pri tem pa so nekateri parametri v njej bili že zastareli, medtem ko so drugi manjkali.

Ob tem analize same potrebujejo od 24 do 48 ur, kar pomeni, da so kopalci že tako ali tako lahko izpostavljeni onesnaženju več dni, tudi kadar se analize opravljajo hitro.

V skladu z novimi evropskimi direktivami je sicer potrebno izvesti najmanj štiri vzorčenja v sezoni (in eno pred sezono).

Toda Slovenija je tudi pri mejnih vrednostih že poostrila določene vrednosti, tako da so nad tistimi iz evropskih direktiv, zato ne bi bilo nič narobe, če bi monitoring izvajala bolj pogosto.

Da je to možno, dokazujejo druge države.

Vzorce jemljejo najbolj pogosto v Luksemburgu (vsakih 6 dni), pa tudi na Malti in v Belgiji (vsakih 7 dni).

Pogostost merjenja kvalitete voda v EU Vir: EEA Report 2/2018
Slovenija je sicer med državami, ki bolj pogosto merijo čistočo voda (na levi, obdobja po dnevih) toda prostor za izboljšanje še obstaja - kot kaže tudi primer Žusterne.

Slovenija glede števila vzorčenja sicer ni na slabem mestu, vendar je ob tem še vedno slabša od Irske, Velike Britanije in Francije. Skratka, možnosti za izboljšanje nadzora vsekakor so.

Če ne bomo voda nadzirali bolj pogosto, se bodo kopalci kopali v fekalijah - ne da bi to sploh vedeli.  

Pri tem tudi druga, najnovejša evropska direktiva (EU, 2006, Directive 2006/7/EC) zaradi »dolgotrajnih«, cela dva dni dolgih obdobij med testi uvaja nove »instantne« parametre, kot so spremljanje Ph vrednosti, slanosti morja, obstoj cvetenja in alg, ki lahko kažejo na onesnaženje voda.

Če je dvodnevno obdobje dolgo –  potem je štirinajstdnevno seveda še toliko bolj dolgo. Zato se zdijo 14-dnevne analize v Sloveniji anahronistične.

Zato bi bilo verjetno prav, če bi vsaj v sezoni in v razmerah vse večjih klimatskih nihanj (kjer po obdobju vročin prihaja do obilnih nalivov in izpiranja površinskih voda v morje, reke in jezera, kar škodi kvaliteti kopalnih voda) in še posebej ob obdobjih večjih nalivov Arso bolj pogosto nadziral stanje voda.

Če ne, se bo dogajalo to, kar se je tudi že v tem primeru v Žusterni.

Da se bodo kopalci »kopali v fekalijah« - ne da bi to sploh vedeli.