Kopališča v Sloveniji: Arso bo na pobudo Insajderja.com dopolnil podatke na interaktivnem zemljevidu

Primer kopališča v Žusterni, ki je zaradi fekalnih odplak zaprto že od začetka avgusta, sproža tudi vprašanja povezana s splošno varnostjo kopalnih voda v Sloveniji.

Kopališče v Žusterni namreč ostaja zaprto, čeprav so zadnje analize vzorcev vode na območju kopališča boljše. Arso je tako pravkar objavil »delni preklic« prepovedi kopanja v kopališču v Žusterni.

»Kakovost kopalnih voda v Žusterni je zaradi izvedenih ukrepov Komunale Marjetica izboljšana, zato na označenem delu kopališča odsvetovanje kopanja več ne velja. Na delu kopališča, ki vključuje otroški bazen, pa iz previdnosti odsvetovanje kopanja do nadaljnjega še velja zaradi neposredne bližine meteornega iztoka,« so zapisali v Arso.

Preko konca tedna so sicer v Žusterni mehansko odstranili nasip usedlin pred hudournikom, kar predstavlja korak v akcijskem načrtu sanacije nastale situacije.

»Sistemsko rešujemo korak za korakom, da bi natančno izolirali vir onesnaženja,« so še navedli v koprskem komunalnem podjetju.

Kot so spomnili, so sicer s fizično pregrado pred meteornim izpustom oz. hudournikom izključili možnosti, da bi bil vir onesnaževanja v kanalizacijskem ali meteornem sistemu, kjer so bile začetne težave. Pregled meteornega sistema bodo sicer zaključili predvidoma v desetih dneh.

Kopališče v Žusterni tako ostaja zaprto oziroma delno zaprto zaradi fekalnega onesnaženja že več kot deset dni.

Rdečo zastavo so namreč dvignili 2. avgusta.

V vmesnem času so prejšnji četrtek ukrep za nekaj ur preklicali, saj so analize tedaj pokazale, da je voda spet primerna za kopanje. Prav zaradi nihanja rezultatov meritev so se v Marjetici odločili za zajezitev hudournika, poroča Regionalobala.

Do zdaj tako še ni jasno, kateri je (glavni) vir onesnaženja. Sprva je sicer kazalo, da je do izpusta fekalnih voda prišlo v okviru čiščenja zamašenega kanalizacijskega jaška v neposredni bližini hudournika, pri čemer je jašek zamašil večji tekstilni predmet, ki so ga uporabniki odvrgli v kanalizacijski sistem.

V zvezi s tem smo se obrnili tudi na Agencijo RS za okolje (Arso). Opazili smo namreč, da podatki na njihovi spletni strani niso osveženi in da nekateri podatki manjkajo.

V Arso so nam odgovorili, da so zadnji podatki glede rezultatov vzorčenja v Žusterni objavljeni na spletni strani, pod rubriko Novice.

»Teh podatkov na interaktivni karti nismo objavljali zaradi dodatnih novih merilnih mest in pogostosti. Na tej povezavi so objavljeni vsi do tega trenutka znani podatki izrednega monitoringa, ki se je začel izvajati takoj ob zaznanem onesnaženju in to v petek, 2.8.2019, ko nam je bilo s strani NIJZ posredovano obvestilo. Kot boste prebrali, se odsvetovanje ukinja na osnovi podatkov stanja, nadzor pa se bo še vršil v naslednjih dneh. V tem primeru je šlo za omejeno onesnaženja, vezano na meteorni kanal. Za potrditev tega smo analizirali tudi vodo. Šlo je za omejeno onesnaženje, saj smo redno spremljali stanje tudi ob lesenem pontonu, kjer se ponujajo vodni športi v Žusterni in onesnaženja ni bilo zaznati. Bakterije pa so v vodi zelo slabo obstojne, hitro jih uniči sončna svetloba in slanost,« pojasnjujejo v Ministrstvu za okolje in prostor.

Zanimalo nas je tudi, zakaj interaktivni zemljevid oziroma karta kopalnih voda nima datumov opravljenih meritev? Do karte lahko sicer dostopite tukaj.

»Trenutno je objavljena poskusna različica interaktivne karte kopalnih voda. Karta načeloma ni brez datumov, saj do številčnih podatkov kakovosti vode pridete s klikom na povezavo 'kakovost vode'. Ste pa nam dali idejo, da ob skladnosti zadnjega vzorca zapišemo tudi datum in bomo to z informatiki poskušali urediti. Zahvaljujemo se za sporočena opažanja in predloge, skušali jih bomo upoštevati, saj je namen karte, da bi bila ljudem čim bolj prijazna in seveda koristna«, nam je sporočila Mateja Poje z Ministrstva za okolje in prostor.