Za Fištravca uspeh, ker so se v Mariboru začele velike investicije

Za mariborskega župana Andreja Fištravca tik pred koncem prvega polnega mandata dileme ni - prepričan je, da je njegovi ekipi uspelo izpolniti večino predvolilnih obljub. Za nekatere vseeno priznava, da mu niso v celoti uspele, vendar za to krivi predvsem zunanje okoliščine. Največji izziv za še en mandat mu predstavlja načrtovana preobrazba mesta.

Kot je Fištravec povedal v pogovoru za STA, je pred štirimi leti zavestno šel v to, da je natančno napovedal glavne cilje in jih tudi kvantitativno opredelil, tako da lahko meščani sami ocenijo, kaj je obljubil in kaj uresničil. "Prepričan sem, da smo večino obljub uresničili, res pa je, da je težko biti stoodstoten v štiriletnih napovedih," je dejal mariborski župan.

Najbolj ponosen je na to, da je Maribor v očeh drugih postal metafora mesta, ki se razvija in ki postaja vse bolj zanimiv za investicije. To pa se po njegovem ni zgodilo samo od sebe, pač pa so na občini začeli program Invest in Maribor, po dobrih treh letih dela pa so letos v Cannesu prejeli prestižno evropsko nagrado za eno od desetih najboljših destinacij za privabljanje tujih investicij.

Kot trdi, so se v regiji začele izvajati velike investicije, velike tudi v evropskem merilu. Na eni strani Magna, na drugi letališče, kar pomeni, da zdaj unovčujejo tisto, kar je Maribor v preteklosti že bil - tradicionalno industrijsko mesto z dobro izobraženo delovno silo.

Med pomembnimi dosežki omenja tudi razvoj lastnega koncepta krožnega gospodarstva, s katerim je mesto postalo ne le vodilno v slovenskem prostoru, pač pa tudi eno prvih mest v Evropi, ki tega ni storilo le na papirju. Nedavno so namreč zaključili investicijo v najsodobnejšo sortirnico odpadkov v javnem podjetju Snaga, čemur bodo sledili še drugi projekti na tem področju.

Med stvarmi, ki jih obžaluje, našteva, da jim ni uspelo v mesto pripeljati družb IBM in Eon Reality, ki sta želeli v Mariboru vzpostaviti inženirske centre. "V mestu so vsi storili vse," je prepričan, a se je ustavilo na državni ravni, kjer niso dojeli potenciala ponujenih priložnosti.

"Podjetji so nam speljali na Hrvaškem in Madžarskem, torej v EU, tako da tudi argumenti nekaterih, da taki aranžmaji znotraj EU niso mogoči, niso vzdržali. Zdaj teče nova akcija mimo države in upam, da jo bomo uspeli uresničiti," je dejal župan.

"Zaradi okoliščin, na katere sami niso imeli vpliva", jim ni uspelo z vzpostavitvijo mednarodne univerze na območju nesojenega Maksa, saj je zaradi spremenjenih mednarodnih okoliščin arabski investitor sam ocenil, da načrt ni realen, je dejal Fištravec.

Za neuspeh je označil tudi tovarno baterij, kjer se je na strani investitorja zalomilo kljub že izbrani lokaciji, prav tako so se skupaj z drugimi deležniki v mestu zaman trudili za prenos sedeža HSE v Maribor.

Na področju kulture Fištravec obžaluje, da jim še ni uspelo preseliti knjižnice in poiskati rešitve za umetnostno galerijo, čeprav sta bila oba projekta že pred štirimi leti prepoznana kot nacionalno pomembna, a država zanju ni namenjala nobenega denarja. Ker mesto nima 25 milijonov evrov za vsako od obeh investicij, se reševanja problematike lotevajo postopoma. Za knjižnico je še vedno je v igri lokacija v centru mesta.

Je pa med uspehe njegove uprave uvrstil rešitev turističnega dogajanja na Pohorju po propadu nekdanjega upravljavca, posodobitev mestnega potniškega prometa iz najbolj zastarelega v najsodobnejšega v državi, pa tudi dejstvo, da je mariborsko letališče končno postalo državna tema in se mu obetajo velike investicije.

Kljub sedanjemu mizernemu stanju, ko je letališče ostalo še brez edine redne linije, Fištravec namreč ostaja zmerni optimist. Zanaša se na mnenje stroke o rasti števila kitajskih potnikov v naslednjih desetletjih na evropskih letališčih, od katerih si lastniki letališča obetajo vsaj triodstotni kolač, to pa bi pomenilo milijonske številke potnikov.

To je po njegovem mnenju tudi edina možnost, ki lahko oživi aerodrom, saj je slednje priložnost, da postane regijsko letališče, zamudilo že pred desetletji. "Če nam to ne bi uspelo, potem bo treba najti druge dejavnosti za to območje," je dejal mariborski župan.

Očitke glede preštevilnih potovanj mestnih delegacij na Kitajsko zavrača, saj naj bi ta dala kar nekaj konkretnih rezultatov, eden teh je prav projekt letališča, kjer država, namesto da bi vsako leto vanj investirala okoli milijon evrov, ta denar že zdaj dobi od sedanjih lastnikov.

Sicer pa je bilo v teh štirih letih po njegovih trditvah v mestu za več kot 60 milijonov evrov kitajskih investicij, poleg letališča Fištravec navaja še podjetje Tam Europe, nepremičninske posle, medijski poskus s televizijo RTS in še nekatere druge.

"Naši stroški v tem času znašajo nekaj čez 150.000 evrov, kar pomeni, da je investicija večkratno povrnjena. Pa pri tem ne omenjam velikega potenciala za prihodnost, saj gre samo pri letališki zgodbi za več kot 700 milijonov evrov vredno investicijo," dodaja župan.

Če bo zmagal na volitvah, namerava tudi v novem mandatu nadaljevati z usmeritvijo na hitro rastoče trge. Stike s Kitajsko nameravajo vzdrževali, njihova strateška usmeritev za naslednja štiri leta pa bo Rusija.

Po Fištravčevih besedah jim je skoraj v celoti uspelo uresničiti tudi obljubo o 5000 novih delovnih mestih. Ob njegovem prihodu so se zaradi slabega socialnega stanja morali postaviti v aktivno vlog bodisi privabljanja investitorjev ali celo neposrednega sodelovanja pri projektih, ki prinašajo nova delovna mesta.

Tu poleg podjetja Tam Europe med drugim omenja še prihod Serioplasta in novo lakirnico Palfingerja, ki mu je prav mariborska občina omogočila pridobitev zemljišča. "Težko nam kdo torej očita, da nismo naredili nič za to. Po statističnih podatkih smo zdaj nekje na številki 4000, če gledamo samo ta mandat," je zatrdil aktualni župan.

Župan zavrača očitke opozicije o zadolženosti občine, saj podatki po njegovih besedah kažejo, da je njegov predhodnik mesto zadolžil za 34 milijonov evrov, medtem ko je njegova uprava del kreditov porabila prav za poplačilo starih grehov.

Aktualno finančno poslovanje ocenjuje kot kakovostno, občina nima težav, je pa po njegovem za letošnjo realizacijo vseh načrtovanih projektov ključno, da prodajo Farmadent ter nekaj nepremičnin na Teznem. Za Farmadent so v drugem prodajnem postopku prejeli bistveno večje število nezavezujočih ponudb, zato verjame, da bo do prodaje v predvidenem času prišlo.

Sicer pa je njegov ključni izziv za nov mandat v tem, da realizirajo največjo operacijo izgradnje mesta v zadnjih 30 letih. Maribor je namreč pred nekaterimi ključnimi investicijami, med drugim pred obnovo Lenta, dobili so dodaten evropski denar za obnovo Glavnega trga in Koroške ceste, Vojašniški trg je pred začetkom prenove. Tukaj je cel niz kolesarskih prog, podvoz pod Ljubljansko ulico, kmalu bo izbran izvajalec za Limbuško obvoznico, nadaljuje se projekt zahodne mariborske obvoznice.

"Gre za strateške investicije v mestu, ki te ne morejo pustiti hladnega. K temu je treba dodati še umestitev umetnostne galerije, Mariborski otok pa bo končan že v začetku naslednjega mandata. To so izzivi, ki človeka veselijo kljub vsem težavam, ki so s tem položajem povezane. Želim si še enega mandata, v katerem bomo vse to izpolnili, potem pa bom dovolj star, da bom lahko prejemal pokojnino in se kako drugače ukvarjal z družbo," je napovedal Fištravec.

Pred jesenskimi lokalnimi volitvami si želi kakovostne tekme, kjer bodo lahko govorili o razvojnih vprašanjih mesta, ki jih je tudi sam sooblikoval v zadnjih štirih letih.

Fištravec je pogovor za STA zaključil z besedami, da se v delu javnosti skuša ustvariti vtis, da se v Mariboru nič ne premika, čeprav številni kazalci kažejo na to, da mestu gre bolje.

"Kot kaže bomo letos prvič dosegli več kot 400.000 nočitev, potem ko je imel Maribor celo v času EPK leta 2012 220.000 nočitev. Število delovnih mest raste in trend je viden, ljudje več trošijo in si tudi več privoščijo. Za prenovo cest nikoli doslej še ni bilo namenjenih več kot milijon evrov, raste pa tudi število dogodkov v mestu," je zaključil mariborski župan.