Toplak v bran Mahniču, ker ESČP dovoljuje enačenje ustavnih sodnikov - z mafijaši

Potem ko je vrhovni državni tožilec in bivši ustavni sodnik Zvonko Fišer ovadil poslanca SDS in predsednika parlamentarne preiskovalne komisije Žana Majniča v zadevi Kangler, ker se čuti užaljenega zaradi Mahničevega zapisa na Twitterju, smo v Insajderju ocenili, da je Mahnič s svojim zapisom sicer pretiraval, da pa njegova obsodba na slovenskih sodiščih najverjetneje ne bi vzdržala testa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP).

»Če ne prej, bi najbrž 'pogrnila' na ESČP, celo če bi šla skozi paradržavne sodne filtre na mednarodni ravni – na sodišču sta namreč zaposleni dve slovenski strokovni sodelavki, ki v bistvu odločata o tem, o čem ESČP sploh odloča in o čem ne.

Kar ni nenavadno, kajti takšen pregon bi bil v skladu s sodbami Evropskega sodišča za človekove pravice najverjetneje tudi neuspešen in nedovoljen, saj je v demokratičnih državah za javne osebnosti, med katere nedvomno spadajo tudi ustavni sodniki, dovoljena zelo ostra kritika in tudi uporaba besed, ki 'šokirajo' ali 'vznemirjajo' javnost.

Tudi slovensko Ustavno sodišče je enako kot Evropsko sodišče za človekove pravice v svojih odločbah že večkrat poudarilo izjemen pomen svobode izražanja za zagotavljanje demokratične razprave. Prav zato so s svobodo izražanja varovane tudi trditve in mnenja, ki žalijo, šokirajo ali vznemirjajo.

V okviru pravice do svobode izražanja pa ima prav svoboda tiska posebej pomembno vlogo, saj pomaga vzpostavljati in oblikovati nepristransko informirano javnost. Široke meje svobode tiska so eden od temeljev sodobne demokratične družbe, še zlasti, ko gre za poročanje o temah, pri katerih je podan splošni interes javnosti po informiranju. Prav zato je ESČP v primerih, ko gre za politične govore ali razprave v javnem interesu, izrazito nenaklonjeno omejitvam svobode govora.

Novinarska in umetniška svoboda ter prav tako svoboda poslancev v takšnem primeru lahko vključujeta tudi določeno stopnjo pretiravanja ali celo provokacije. Izjava Mahniča, ki izenačuje sodnike in mafijce je ne glede na to pretirana, toda tudi po praksi Evropskega sodišča za človekove pravice v demokratični družbi ni nedovoljeno izrekati besed, ki 'šokirajo', še zlasti, ko gre za ostro družbeno kritiko«, smo ocenili glede tega primera.

Da je naša ocena točna, pa kaže tudi mnenje pravnika Jurija Toplaka.

Toplak je namreč spomnil na odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice v primeru Karácsony in ostali proti Madžarski iz leta 2016; ESČP je namreč dvakrat odločilo v prid dveh poslancev, ki sta se znašla v podobnem položaju, kot Žan Mahnič.

Ko dr. Jurij Toplak razgali še večjo bedo sodnikov in tožilcev, ki ne poznajo niti osnovnih sodb ESČP. #mafija /// "Sodišče je v zvezi z besedo "mafija" poudarilo, da je simbolni element in grob stil pomemben sestavni del izražanja." https://t.co/3AOO7onCtv

— Žan Mahnič (@ZanMahnic) November 18, 2019

Madžarska poslanca, ki sta v parlamentu dvignila transparent z napisom »Tu operira tobačna mafija«, je namreč parlamentarna večina kaznovala z denarno globo, madžarska sodišča pa so kazen potrdila.

Soglasno je sedem in nato še sedemnajst sodnikov ESČP potrdilo, da so madžarske oblasti kršile njuno pravico do svobode govora.

»Evropsko sodišče je poudarilo, da je izražanje poslancev 'politični govor par excellence', posebno pa so zaščiteni opozicijski poslanci. Sodišče je spomnilo, da je to potrdilo v že najmanj desetih primerih. Zapisalo je, da je svoboda izražanja opozicijskih poslancev 'v srcu politične razprave v demokraciji' in opozorilo na pritiske in zlorabe, ki so jih opozicijski poslanci včasih deležni zaradi pregona s strani oblastne večine. Sodišče je v zvezi z besedo 'mafija' poudarilo, da je simbolni element in grob stil pomemben sestavni del izražanja, poslanca pa sta kritizirala parlamentarno večino in vlado ter nista osebno napadla nobenega posameznika,« je zapisal Toplak.

Zato je prepričan, da opozicijski poslanec sme oblast in ustavno sodišče kot del sodne oblasti, označiti za mafijo.

Evropsko sodišče je sicer v sodbi, ki jo je sprejelo v širši sestavi, hkrati med drugim dopustilo obstoj sankcij zoper poslance, ki ravnajo na način, da motijo normalno delo zakonodajne oblasti, in ugotavljalo, da poslanci niso bili oglobljeni zaradi razprave na seji pač pa zaradi načina, na katerega so predstavili svoje stališče.

Kljub temu so ugotovili, da je bil izrek globe nesorazmeren, zoper ukrep pa ni bil dovolj ustrezno urejen pritožbeni postopek.

Je pa res, da je izjava Mahniča ciljala na slovensko Ustavno sodišče kot institucijo, sodišče pa ni del političnega sistema države.

Ob tem v številnih državah poznajo tud kaznivo dejanje »žalitve sodišča.«

Večer - Dr. Jurij Toplak: Evropsko sodišče je odločilo, da poslanec sme oblasti reči mafija https://t.co/Sgozgxbk4X

— Janez Janša (@JJansaSDS) November 18, 2019

Na to je opozarjal nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic, ki je tudi prvi predlagal ovadbo Žana Mahniča.

Toplak je bil obenem kritičen do komentarja predsednika Ustavnega sodišča Rajka Kneza, ki je izjavo Žana Mahniča obsodil, saj da je delo ustavnega sodnika ocena ustavnosti, in ne da sodi o primernosti.

»Ocenjevanje 'primernosti' spada v domeno moralne policije, staršev, župnikov, medijev in političnih ter drugih vrst komentatorjev. Sodnikov nikakor,« je napisal Toplak, ki meni celo, da je Knez s tem odprt primer »nepopravljivo okužil«.