Vrhovni državni tožilec ovadil Mahniča: je Ustavno sodišče res »mafija, ki ščiti mafijo?«

Je svoboda govora res neomejena? In kje so njene meje v politiki?

Na to vprašanje bi po oceni nekdanjega ustavnega sodnika Matevža Krivica moralo čim prej odgovoriti slovensko sodstvo.

Nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic je zaradi izjave, da je ustavno sodišče mafija, ki ščiti mafijo, sodišče in predsednika republike Boruta Pahorja pozval k vložitvi predloga za kazenski pregon Žana Mahniča zaradi razžalitve.

Bravo Zvonko Fišer! Končno se je nekdo ojunačil in ovadil Mahniča. Ta pa, amater kakršen je, misli, da bo lahko dokazoval, da US deluje kot mafija. Res je smešen.

— Bogdan Biščak (@Fitzroy1985) November 15, 2019

Vrhovni državni tožilec Zvonko Fišer pa je medtem na tožilstvo že vložil ovadbo zoper poslanca SDS Žana Mahniča zaradi razžalitve.

»Izjava 'mafija je zaščitila mafijo' je žaljiva obdolžitev in s tem se ne gre igrati,« je za STA dejal Fišer.

Mahnič pa je vztrajal, da stoji za svojimi izjavami.

miha, drži, paglavca se pošlje v kot klečat ne pa na sodišče

— ciril brajer (@ciro_ciril) November 15, 2019

Ustavno sodišče je v sredo do končne odločitve zadržalo tudi izvrševanje zakona in poslovnika o parlamentarni preiskavi, v kolikor se nanaša na državne tožilce.

Preiskovalna komisija DZ v zadevi Kangler tako do končne odločitve ustavnega sodišča ne bo smela izvajati niti preiskovalnih dejanj, ki se nanašajo na tožilce, ne samo na sodnike.

Mahnič, sicer predsednik omenjene preiskovalne komisije, je v odzivu na to odločitev najprej na družbenem omrežju Twitter zapisal: »Ko gre za prvorazredne, odločijo takoj oz. dan pred zaslišanjem tožilcev, saj bi morala biti danes zaslišana Pušnik in Šketa. Mafija je torej zaščitila mafijo.«

Da te ovadi eden glavnih obrazov mafije, ki sem jo omenjal, je dokaz, da sem to pravosodno tvorbo poimenoval s pravimi besedami. Veselim se dokazovanja, da nekateri v pravosodju delujejo kot #mafija. Vključno z Zvonkom Fišerjem. #globokadržava https://t.co/u1b82jIV6B

— Žan Mahnič (@ZanMahnic) November 15, 2019

Že prej pa se je Matevž Krivic ostro odzval na zapis poslanca SDS Žana Mahniča ob odločbi ustavnega sodišča o zadržanju preiskovalnih dejanj Državnega zbora zoper tožilce v zadevi Kangler.

Matevž Krivic je pozval h kazenskemu pregonu Žana Mahniča, ker je žaljenje sodstva s strani poslanca SDS po oceni nekdanjega ustavnega sodnika preseglo vse meje.

Sodišče je namreč v sredo sporočilo, da bo do svoje končne odločitve o ustavnosti omenjene komisije ustavilo možnost zasliševanja državnih tožilcev.

Tako preiskovalna komisija DZ v zadevi Kangler v sredo ni mogla izvesti pogovora z generalnim državnim tožilcem Dragom Šketo in tožilcem Nikom Pušnikom.

Krivic se je na omenjeno izjavo ostro odzval.

»V že doslej nebrzdanih politikantskih napadih na sodstvo in tudi na ustavno sodišče, ki jih ta zmedena država in njena zmedena javnost kar mirno tolerirata, je bila zdaj prekoračena še zadnja meja,« je v javnem pismu navedel Krivic.

Takšna »žalitev ustavnega sodišča in še vsega pravosodja zraven« je po njegovi oceni »nekaj tako nezaslišanega, da bi to zahtevalo takojšnjo in najostrejšo reakcijo tako najvišjih predstavnikov države na čelu s predsednikom republike, kot tudi vseh odgovornih, medijev in javnosti«.

V britanskih in ameriških pojmovanjih in praksi je namreč zaničevanje sodišča (»contempt of court«) nekaj tako nedopustnega in tudi ostro kaznovanega, da si tega zlepa nihče ne privošči.

V Sloveniji pa ima država po navedbah Krivica do spoštovanja svojih sodišč tako malomaren odnos, da v spisku kaznivih dejanj takega delikta sploh ni. Ob tem je pozval predsednika republike in ustavno sodišče, naj vložita vsaj predlog za kazenski pregon zoper Mahniča zaradi razžalitve.

Mahnič se je na Krivičev poziv odzval na Twitterju, kjer je zapisal: »Ko nekaj poimenuješ tako, kot drugorazredni državljani dojemajo in poimenujejo, je pri prvorazrednih vedno vik in krik.«

Pozneje pa je na Facebooku v podporo svojim navedbam dodal, »da državi vlada mafija, ki jo pravosodje ščiti, meni krepka večina Slovencev«, »zaupanje v pravosodje je na pičlih približno 20 odstotkih«, »ko gre za navadne državljane, ti na sodiščih čakajo leta in leta na pravico, če jo sploh dosežejo, ko sodniki sodijo sodnikom in tožilcem (tako kot včeraj), to naredijo čez noč in jih zaščitijo« ...

Ko se zagovornik plačila na desetine milijonov evrov odškodnin iz davkloplačevalskega denarja Matevž Krivic sklicuje na britanski in ameriški sistem, pozabi na pomembno dejstvo - v ZDA ni sodnika ali tožilca, ki ne bi prišel pričat pred Kongres, ko ga ta pokliče.

— Žan Mahnič (@ZanMahnic) November 15, 2019

Med drugim je še opozoril, da se »banksterji, ki so pokradli milijarde iz bank, mirno sprehajajo, ker jih pravosodje ščiti« in da »tisti, ki so z medicinsko opremo kradli denar iz zdravstvene blagajne, da vsi čakamo v čakalnih vrstah vsako leto dlje, uživajo na svojih jahtah«.

Po njegovih navedbah sta parlamentarni preiskovalni komisiji pod vodstvom poslancev SDS Anžeta Logarja in Jelke Godec prišli do konkretnih ugotovitev o kriminalu, tožilci in sodniki pa niso naredili nič. Kot je zapisal, tudi za nič ne odgovarjajo.

»Zdaj pa mi povejte, kako bi vi poimenovali to tvorbo? Ali ni to mafijsko početje? Ampak ja, pri nas v imenu politične korektnosti tega ne smeš povedat na glas. Če pa poveš, se prvorazredni in posvečeni takoj zganejo in udarijo nazaj. Tako, kot to počne mafija,« je zapisal Mahnič.

Sklenil pa je z besedami, da je na zlorabe v pravosodju treba opozarjati, predvsem pa temu enkrat narediti konec.

V uradu predsednika republike niso jasno odgovorili, ali bodo sledili Krivičevemu predlogu, pač pa so se odzvali z izjavo, ki poziva k dialogu.

Po moje je Krivic z levice lahko edini, ki kritizira @ZanMahnic, četudi se mi zdi nekoliko preoster. Ampak da se sedaj zgražajo in na Krivica sklicujejo ravno tisti, ki jim je nedolgo tega dal vetra glede izigravanja ustavne odločbe o enakopravnem financiranju vseh otrok ...

— Uroš Urbanija (@UrosUrbanija) November 14, 2019

Toda zapis poslanca Žana Mahniča so kritizirali v Društvu državnih tožilcev Slovenije.

Ni jasno, kdo naj bi sprožil ovadbo zoper poslanca, pa tudi če bi bila sprožena, poslanca varuje imuniteta, obenem pa bi se verjetno lahko branil, da gre za ostro kritiko družbenih razmer in ne za nespoštovanje sodstva.

Da ustavno sodišče ni nepristransko, kaže tudi primer sodnika Mateja Accetta, ki ga je vrh sodstva zaščitil kljub temu, da je postopal nemoralno in lagal kolegom in javnosti o svoji nepristranskosti glede odločanja o zadevi »drug tir« in še več podobnih, kar je sicer obsojal tudi Matevž Krivic.

Primer Accetta je kritično izpostavil ustavni sodnik Klemen Jaklič, ki pa je bil v preteklosti prav tako politično izpostavljen in zato mnogi dvomijo v njegovo nepristranskost.

Na velike težave in pritiske v pravosodju pa opozarjata tudi primera Kangler in Radonjić.

Prav zaradi samih sporov med ustavnimi sodniki je mala verjetnost, da bi lahko bila ovadba zoper Mahniča uspešna.

Če ne prej, bi najbrž »pogrnila« na ESČP, celo če bi šla skozi paradržavne sodne filtre na mednarodni ravni – na sodišču sta namreč zaposleni dve slovenski strokovni sodelavki, ki v bistvu odločata o tem, o čem ESČP sploh odloča in o čem ne.

Kar ni nenavadno, kajti takšen pregon bi bil v skladu s sodbami Evropskega sodišča za človekove pravice najverjetneje tudi neuspešen in nedovoljen, saj je v demokratičnih državah za javne osebnosti, med katere nedvomno spadajo tudi ustavni sodniki, dovoljena zelo ostra kritika in tudi uporaba besed, ki »šokirajo« ali »vznemirjajo« javnost.

Tudi slovensko Ustavno sodišče je enako kot Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) v svojih odločbah že večkrat poudarilo izjemen pomen svobode izražanja za zagotavljanje demokratične razprave. Prav zato so s svobodo izražanja varovane tudi trditve in mnenja, ki žalijo, šokirajo ali vznemirjajo.

V okviru pravice do svobode izražanja pa ima prav svoboda tiska posebej pomembno vlogo, saj pomaga vzpostavljati in oblikovati nepristransko informirano javnost.

Široke meje svobode tiska so eden od temeljev sodobne demokratične družbe, še zlasti, ko gre za poročanje o temah, pri katerih je podan splošni interes javnosti po informiranju.

Prav zato je ESČP v primerih, ko gre za politične govore ali razprave v javnem interesu, izrazito nenaklonjeno omejitvam svobode govora.

In da bo tudi sam Krivic razmislil o svojem vigilantskem prispevku k temu v zadnjih letih...

— Gregor Golobič (@ZaresGregor) November 14, 2019

Novinarska in umetniška svoboda ter prav tako svoboda poslancev v takšnem primeru lahko vključujeta tudi določeno stopnjo pretiravanja ali celo provokacije.

Izjava Mahniča, ki izenačuje sodnike in mafijce je ne glede na to pretirana, toda tudi po praksi Evropskega sodišča za človekove pravice v demokratični družbi ni nedovoljeno izrekati besed, ki »šokirajo«, še zlasti, ko gre za ostro družbeno kritiko.

Na nek način bi lahko rekli, da imata v zadnjem sporu prav oba – Mahnič je izrekel utemeljeno kritiko, čeprav je pretiraval, Krivic pa je prav tako pravilno ocenil, da je to, kar je naredil Mahnič, po vseh standardih sodobnega pravosodja nedopustno – pri tem pa pozabil, da Slovenija zaradi slabo delujočega pravosodnega sistema pač očitno (še) ne spada med takšne, sodobne države …