Parlamentarna komisija o ugotavljanju zlorab v primeru Kangler končala - »na ledu«

Ustavno sodišče je na pobudo Sodnega sveta deloma zadržalo izvajanje parlamentarne preiskovalne komisije, ki ugotavlja domnevne zlorabe oziroma politično odgovornost vpletenih v kazenski pregon zoper nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja.

S tem je komisiji onemogočilo morda najpomembnejšo nalogo, ki si jo je zadala - ugotavljanje odgovornosti sodnikov.

Preiskovalno komisijo, ki bi ugotavljala politično odgovornost vpletenih v kazenski pregon nekoč mariborskega župana, sedaj pa državnega svetnika Franca Kanglerja, in domnevne zlorabe pri njegovem pregonu, je zahteval državni svet, državni zbor pa jo je po zakonu moral ustanoviti.

Kandidat za svetnika: Janez Janša
Kandidati za mučenca: Franc Kangler, Marjan Podobnik in Igor Bavčar.
Priporočamo jih v molitev.

— Don Amsel Redshield (@meteoriterain) October 22, 2019

Ta teden je komisija prvič zasedala, pričal pa je Franc Kangler in poudaril, da je šlo za sistematičen pregon. Na zaslišanju so bili navzoči štirje člani parlamentarne komisije pod vodstvom Žana Mahniča (SDS), saj v koaliciji in Levici sploh niso predlagali članov za komisijo.

Do končne odločitve ustavnega sodišča preiskovalna komisija v zadevi Kangler ne bo smela izvajati preiskovalnih dejanj, ki se nanašajo na sodnike.

Zahtevo za oceno ustavnosti zakona o parlamentarni preiskavi in poslovnika o parlamentarni preiskavi je vložil Sodni svet, ki je opozoril na »pravno praznino«, saj omenjena predpisa ne vsebujeta ustreznih zakonskih mehanizmov za preprečitev protiustavnih parlamentarnih preiskav.

Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler se namreč nanaša na konkretne že pravnomočno končane sodne postopke, poleg tega pa po oceni Sodnega sveta presega svoje ustavno določene pristojnosti in posega v ustavno varovano neodvisnost sodne veje oblasti.

Sodni svet trdi, da zakon in poslovnik o parlamentarni preiskavi ne omogočata ustreznega sodnega varstva za primer, ko se že s samim aktom o odreditvi parlamentarne preiskave poseže v neodvisnost sodne veje oblasti.

Sodni svet je predlagal, naj ustavno sodišče do končne odločitve zadrži izvrševanje obeh predpisov ter akt o odreditvi parlamentarne preiskave v delu, ki se nanaša na sodnike.

Kot je v svoji odločbi zapisalo ustavno sodišče, se v tem primeru postavlja vprašanje ustavne skladnosti predpisov, ker naj ne bi vsebovala ustreznih mehanizmov za preprečitev protiustavnih parlamentarnih preiskav, ki bi lahko posegle v neodvisnost sodstva.

Če bi se izkazalo, da izpodbijana predpisa res ne vsebujeta takih mehanizmov, bi njuno izvrševanje do končne odločitve ustavnega sodišča lahko povzročilo težko popravljive škodljive posledice, so ocenili ustavni sodniki.

Izvajanje parlamentarne preiskave, ki se nanaša na ugotavljanje politične odgovornosti konkretnih sodnikov v konkretnih sodnih postopkih, namreč posega tudi v ustavno zajamčeno neodvisnost sodnikov, kar lahko povzroči nepopravljivo škodo za neodvisnost sodstva.

Takšne posledice pa je po njihovem mnenju mogoče preprečiti tako, da se začasno zadrži izvrševanje akta o odreditvi parlamentarne preiskave v delu, ki se nanaša na sodnike. Takšno zadržanje po oceni ustavnega sodišča ne bi povzročilo hujših posledic.

Svojo odločitev je ustavno sodišče sprejelo s sedmimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval Klemen Jaklič, ki je napovedal odklonilno ločeno mnenje, Špelca Mežnar in Marko Šorli pa sta napovedala pritrdilni ločeni mnenji.

Poleg zahteve Sodnega sveta ima ustavno sodišče glede iste zadeve pred seboj na mizi tudi pobudo vrhovnega državnega tožilstva za oceno ustavnosti ustanovitve preiskovalne komisije v zadevi Kangler in zakona o parlamentarni preiskavi, ki takšno ustanovitev dopušča.

Odločitev pomeni tudi udarec državnemu svetu. 

Sicer pa je bilo mogoče podobne ugovore zoper ustanovitev komisije slišati že ob njeni ustanovitvi.

Preiskovalna komisija Franc Kangler in drugi.
Kdo so drugi?
Tudi drugi so Franc Kangler.

— s d (@stanka_d) October 21, 2019

Državni zbor je tako na zahtevo državnega sveta odredil parlamentarno preiskavo o odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri pregonu državnega svetnika Franca Kanglerja, vendar o odreditvi parlamentarne preiskave ni glasoval, saj jo je moral na zahtevo državnega sveta (DS) odrediti v skladu z ustavo.

Čeprav je zahteva DS sprožila številne kritike zaradi domnevnega kršenja ustavnega načela delitve oblasti, pa DZ torej ni imel vzvodov, da preiskave ne bi odredil.

Preiskavo so pozdravili v SDS, NSi in SNS, iz vrst koalicije in Levice pa so opozorili, da je nedopustna in napovedali, da v njej ne bodo sodelovali.

Preiskava je izvedena zaradi politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij, ki naj bi sodelovali pri pripravi in izvedbi političnega pregona nekdanjega mariborskega župana in državnega svetnika Kanglerja. Proti Kanglerju so namreč sprožili več kot 20 kazenskih postopkov, ki so se vsi končali v njegovo korist.

Po besedah državnega svetnika Marjana Maučca je pri tem nedvomno prišlo do zlorab javnih funkcij za politično obračunavanje. Poleg tega pa je znanih še kar nekaj primerov, pri katerih je prišlo do zlorabe organov pregona, zato lahko preiskovalna komisija preiskavo razširi tudi nanje, je prepričan.

Tudi v SNS so pozdravili parlamentarno preiskavo, ki po besedah Zmaga Jelinčiča Plemenitega pomeni prelomnico v slovenskem političnem prostoru. Na preiskovalni komisiji pa po njegovi napovedi ne bodo govorili samo o Kanglerjevem primeru, ampak o »koruptivnosti sodstva, tožilstva in policije«.

Da gre v primeru Kangler le za vrh ledene gore, pod gladino pa je še kup primerov, ki kažejo, da so bile posameznikom v sodnih postopkih kršene človekove pravice, menijo tudi v SDS. Primer Kangler pa bo besedah Dejana Kaloha »še posebej štrli iz te policijsko-tožilske-sodne sprege«.

V SDS in NSi so zato pozdravili preiskavo, saj verjamejo, da bo ugotovila širše stanje na področju pravosodja.

V koaliciji in Levici medtem opozarjajo, da je odreditev takšne preiskave nedopustna, pri čemer so se sklicevali tudi na mnenje zakonodajno-pravne službe Državnega zbora.

Ta je med drugim opozorila, da se lahko parlamentarna preiskava usmeri le na tiste nosilce javnih funkcij, ki so politično odgovorni državnemu zboru. Predmet parlamentarne preiskave pa ne sme posegati v izključne pristojnosti izvršilne in sodne veje oblasti.

V smiselnost preiskave so dvomili tudi v LMŠ, SD in SMC.

Poslanka Maša Kociper iz SAB pa je opozorila, da »politični pregoni« niso potekali le proti politikom z desne, pač pa denimo tudi njihovi predsednici Alenki Bratušek.