So na odločitev vlade o nakupu Spartana vplivali lobisti? Proizvajalec letala je v ZDA ogromno vložil - v politike...

Visoka cena letala C-27J Spartan že od podpisa pogodbe s strani slovenskega obrambnega ministra Mateja Tonina vzbuja precej pomislekov.

Kaj vse je vplivalo na tako visoko ceno letala, ki se je v kratkem času od leta 2008, ko je bila Slovenija prvič zainteresirana za njegov nakup pa do danes podražilo za trikrat ministrstvo za obrambo ni zadovoljivo pojasnilo.

Znano je, da je Grčija za ta letala plačala 53,3 milijona evrov. In ne 72 milijonov evrov, kot Tonin.

Samo da smo lani dali za neke vojaske avteke 780 mil in pred ktatkim frcoplan 70mil....ampak gre se za zivljenja ne.

— Denis Kancler (@KanclerDenis) November 22, 2021

Cena Spartana je bila še leta 2008, ko se je za to letalo prvič zanimalo Ministrstvo za obrambo 27 milijonov evrov, Airbusovega konkurenta C-295 pa le 19 milijonov evrov.

Tudi če upoštevamo inflacijo in upoštevamo, da gre za cene brez davkov gre za precejšnjo razliko v ceni.

Tonin v Rimu podpisal dogovor o nakupu transportnega letala C-27J Spartan za 72 milijonov evrov. Čestitke! Naslednjič gre pa denar v zdravstvo. Recimo, no. Lp Bacil

— Jelko Bacil – borec za Covid19 (@Covid19Borec) November 17, 2021

Je imel italijanski denar vpliv tudi na slovensko odločitev o nakupu Spartana?

Podjetje, ki je prodalo letalo Sloveniji je namreč znano po lobiranju in donacijah politikom.

To je bilo dokazano, na primer v ZDA.

Avgusta leta 2012 je namreč ameriški časnik Dayton News poročal, da je ameriška veja italijanskega podjetja porabila najmanj 1,5 milijona dolarjev za lobiranje.

@MatejTonin 3x preplačal letalo iz smetišča za muzej v pivki? pic.twitter.com/14ZtlLibQu

— Sašo Vidovič - Podpredsednik SSN (@SasoSsn) November 26, 2021

Finmeccanica in podjetje L-3 Communications sta porabili več kot milijon dolarjev samo na »prispevke kampanjam« med volitvami v ZDA leta 2011, je poročal Center za odgovorno politiko.

In zato naj bi si ameriški kongresniki prizadevali za ohranitev programov, ki so vključevali nabavo in uporabo teh letal ter ohranitev delovnih mest v njihovih okrožjih, so ocenili v tej organizaciji.

»Jasno, denar je imel vlogo v tem in očitno je, da to, kje se bodo ti sistemi proizvajali in kje so nameščeni - zelo pomembno,« so ocenili v Centru za odgovorno politiko.

Skratka, v ZDA je podjetje, ki izdeluje letalo, ki ga je kupila Slovenija, precej vložilo, toda na - račune politikov...

Bi kar še enega nabavili pod mizo v Italiji, ne?

— Gregor Kos (@GregorKos) November 25, 2021

Morda je bila visoka cena Spartana dosežena tudi zato, ker je italijanski proizvajalec letal »učinkovito« - lobiral tudi v primeru Toninovega pregrešno dragega nakupa za Slovensko vojsko?

Caki da nas 72 mio frcoplan naredi en krog po Ljubljani, vnaprej se bo treba opravicit Celjanom in Ajdovcem zaradi hrupa pri obracanju. Razen ce obrne v fuzinanh na koncni postaji, pol pa kapo dol :)

— fratom (@fratom3) November 25, 2021

V Ministrstvu za obrambo sicer zatrjujejo, da se to v primeru Slovenije ni zgodilo.

Na vprašanje, ali je italijanski proizvajalec po njihovih podatkih v Sloveniji pred nakupom letala Spartan lobiral, v ta namen najel lobiste in porabil denar za lobiranje so na kratko odgovorili z »ne.«

Neizpodbitno pa je, da je Slovenija pod taktirko vlade Janeza Janše v času, ko so ogrožena številna delovna mesta in razpada zdravstveni sistem potratno kupila letalo, ki je stalo 72 milijonov evrov, ki je še leta 2008 stalo le 27 milijonov evrov in ga je Grčija kupila za 53 milijonov evrov.

In kako bo tale frčoplan izboljšal naše obrambne zmožnosti??? Odgovor: Jih ne bo!!

— darec@zblj (@dareczblj1) November 21, 2021

In katerega vzdrževanje je tako drago, da je ameriška vojska še nova letala iste vrste - takoj poslala na odpad.