REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Razsipno: Tonin za 72 milijonov evrov kupil Spartana s »pokopališča letal«! V ZDA so še nove poslali na - smetišče

Razsipno: Tonin za 72 milijonov evrov kupil Spartana s »pokopališča letal«! V ZDA so še nove poslali na - smetiščeTonin bi lahko kupil cenejše in dejansko novo letalo z ameriškega 'pokopališča letal'. Vir: Twitter

Slovenska javnost je nakup novega transportnega letala »Spartan« sprejela nadvse blagohotno.

Minister za obrambo Matej Tonin je objavil, da bo letalo zelo koristno, ne le za prevoze slovenskih vojakov, pač pa tudi v izrednih razmerah, pri gašenju požarov in podobno.

Nakup je bil opravljen le zato, da bo lahko Slovenska vojska še naprej odhajala v drage in neuspešne intervencije NATO pakta po vsem svetu.

So pa zato v Levici izpostavili drugo plat medalje: da je bil ta nakup opravljen le zato, da bo lahko Slovenska vojska še naprej odhajala v drage in neuspešne intervencije NATO pakta po vsem svetu.

In v teh intervencijah bo seveda v večini primerov s »Spartanom« itak prevažala tuje vojake in služila kot prevoznik tujih armad ob izvajanju agresij.

Da takšna letala potrebujemo, naj bi sicer pokazala tudi pandemija.

Tonin ob podpisu pogodbe o nakupu Spartana
Tonin ob podpisu pogodbe z italijanskim ministrstvom za obrambo. Le kdo se bo zadnji smejal? Vir: Twitter

Kar je deloma res – toda druge države so ob takšnih primerih tudi letala svojega letalskega prevoznika uporabile za prevoze nujne medicinske opreme in zdravil.

Zanimivo je, da je le malokoga zbodla v oči izjemno visoka cena tega letala – kar 72 milijonov evrov. Dodaten problem je dejstvo, da Janševa vlada znova kupuje po sistemu »vlada-vladi« in brez javnih razpisov.

Slovenija, kjer so vse slovenske vlade uspešno zapravile Adrio Airways pa te možnosti seveda nima več.

Minister za obrambo Matej Tonin je v Rimu z italijanskim kolegom Lorenzem Guerinijem istočasno podpisal dogovor o sodelovanju med Slovenijo in Italijo na področju letalstva.

Nekako istočasno so v Slovenijo prišli na pomoč ob pandemiji tudi italijanski vojaški zdravniki in medicinske sestre.

Tudi to je lepo – toda, ali morda ne gre za zelo poceni zahvalo za zelo drag in negospodaren nakup vojaškega letala?

Zanimivo je, da je namreč le malokoga zbodla v oči izjemno visoka cena tega letala – kar 72 milijonov evrov.

Vrednost samega letala (gre za najnovejši model tega letala), ki ga kupuje Slovenija, znaša po podatkih ministrstva za obrambo 48 milijonov evrov.

Poleg letala smo naročili še dodatnih pet modulov v vrednosti cca. 11 milijonov evrov, v skupno ceno pa je vključen še paket začetne logistične podpore, ki med drugim vključuje rezervne dele in tehnično dokumentacijo, usposabljanje, koriščenje simulatorjev za potrebe usposabljanja, dodatno opremo in certifikacijo zrakoplova.

Vrednost podpisanega izvedbenega dogovora z italijanskim obrambnim ministrstvom znaša približno 59 milijonov evrov brez DDV.

Kaj vse je vplivalo na tako visoko ceno letala, ki se je v kratkem času od leta 2008, ko je bila Slovenija prvič zainteresirana za njegov nakup pa do danes podražilo za trikrat - Toninovo ministrstvo za obrambo ni povsem zadovoljivo pojasnilo.

Znano je, da je Grčija za ta letala plačala 53,3 milijona evrov.

Tudi če upoštevamo inflacijo in upoštevamo, da gre za cene brez davkov, gre za precejšnjo razliko v ceni.

Cena Spartana je bila še leta 2008, ko se je za to letalo zanimalo slovensko Ministrstvo za obrambo, 27 milijonov evrov, Airbusovega konkurenta C-295 pa le 19 milijonov evrov.

Tudi če upoštevamo inflacijo in upoštevamo, da gre za cene brez davkov, gre za precejšnjo razliko v ceni.

Dodaten problem je seveda dejstvo, da Janševa vlada znova kupuje po sistemu »vlada-vladi« in brez javnih razpisov.

Že s tem se ustvarjajo pogoji za predrage nakupe in netransparentne dogovore.

Italijanski Spartan
Italijanski Spartan, C-27J. Vir: Twitter

Zanimiv pa je še en podatek, ki preseneča.

ZDA, ki so kupile večjo količino taistih letal, so jih do leta 2014 (med njimi nekatera povsem nova letala »Spartan« C-27J) poslale neposredno na »pokopališče letal« v letalskem oporišču Davis–Monthan v Arizoni.

Vojska Združenih držav je najprej, leta 2007 naročila 75 letal za nacionalno gardo in 70 za letalstvo ter poveljstvo za specialne operacije. Prva letala so prispela leta 2008.

Do leta 2012 so jih dobili 38 in se nato odločili –, da vse upokojijo in namesto njih uporabijo raje letala C-130 Hercules.

Zračne sile ZDA so od leta 2007 porabile 567 milijonov dolarjev za 21 letal C-27J, od tega je bilo 16 letal dobavljenih do konca septembra 2013; 12 jih je bilo upokojenih, nadaljnjih 5 pa je bilo predvidenih za izgradnjo do aprila 2014.

Ta letala so bila preblizu izgradnje, da bi se Američanom splačalo preklicati naročilo italijanskemu proizvajalcu.

Dvanajst so jih tako takoj vzeli iz uporabe, pet, ki so bila že skoraj končana leta 2014 pa se ameriški vojski ob koncu izdelave niti ni splačalo odpovedati.

Je imel italijanski denar vpliv tudi na slovensko odločitev o nakupu letala »Spartan«? Podjetje, ki je prodalo letalo Sloveniji je namreč znano po lobiranju in donacijah politikom.

Nato so jih do leta 2017 21 dali v uporabo poveljstvu specialnih operacij in obalni straži. 

Razlog za pošiljanje še novih italijanskih letal »Spartan« na smetišče pa je bilo zmanjšanje stroškov.

Eno letalo namreč po ameriških podatkih v času življenjske dobe stane 308 milijonov dolarjev (274 milijonov evrov) v primerjavi z večjim letalom C-130, ki porabi le 213 milijonov dolarjev.

Slovenija se je zanimala tudi za Herculese in na koncu odločila za Spartana.

Vsa ta in še več vprašanj smo poslali tudi Ministrstvu za obrambo.

V zvezi z ameriškimi letali »Spartan«, ki so jih poslali na »smetišču« letal v Arizoni so nam iz MORS-a sporočili, da se za njih niso zanimali, ker jim iz ZDA te možnosti - niso ponudili. 

Z istim stavkom so nam odgovorili tudi na vprašanje, »Ali je MORS poskusil od ZDA pridobiti vsaj donacijo tega letala, glede na to, da so ZDA veliko orožja in opreme donirale številnim drugim državam, na primer sosednji Hrvaški?«

Očitno je namreč, da so imeli v ZDA najmanj vrsto let pred slovenskim nakupom težave pri uporabi teh presežnih letal. 

Iz odgovora Ministrstva za obrambo je razvidno tudi, da v MORS sploh ne vedo, kakšna bi bila lahko cena enega od teh praktično novih, nerabljenih ameriških letal, ker projektna skupina Toninovega ministrstva te možnosti sploh - ni proučila.

S tem -, če bi namreč te možnosti proučili - bi državi lahko privarčevali veliko vsoto denarja.

Velika razlika je tudi pri ocenah vzdrževanja letal.

Pokopališče letal Davis Monthan v Arizoni
Pokopališče letal Davis-Monthan v Arizoni. Sem so leta 2014 odpeljali pet popolnoma novih »Spartanov«. Vir: Wikipedia
Zdi se, da je bil trg vojaških letal pred spornim nakupom letala Spartan v Rimu za izjemno veliko vsoto s strani MORS »raziskan« veliko slabše, kot to neredi povprečen kupec rabljenega avtomobila v Sloveniji.

V ministrstvu za obrambo za daljšo življensko dobo letala (30 let) navajajo precej nižje stroške vzdrževanja, kot jih navajajo ameriški viri - in Američani so imeli praktične izkušnje s temi letali.

Stroški vzdrževanja in operativnega delovanja, ocenjeni za 30 let življenjske dobe, so po podatkih slovenskega ministrstva za obrambo za letalo C-27J Spartan ocenjeni na cca. 91 milijonov evrov.

V ZDA so te stroške za 25 let dobe ocenili na 274 milijonov evrov - po letalu!

Od kod takšne razlike?

Učitelj in vajenec. Vir: Twitter
Učitelj in vajenec. Vir: Twitter

V zvezi s stroški vzdrževanja so nam z MORS-a odgovorili, da so bili ti »ocenjeni tako na podlagi podatkov, pridobljenih od proizvajalcev in uporabnikov iz držav članic Nata, ki tovrstna letala že imajo v operativni uporabi, kot tudi na podlagi ocen naših strokovnjakov.«

Zanimalo nas je ali je MORS, MZZ oz. projektna skupina pristojne v ZDA sploh vprašala, ali imajo na voljo tudi kakšna rabljena letala takšnega tipa, kot ga je želela kupiti Slovenija, ali pa so se pozanimali le glede nakupa novih letal?

Zanimalo nas je ali je MORS, MZZ oz. projektna skupina pristojne v ZDA sploh vprašala, ali imajo na voljo tudi kakšna rabljena letala takšnega tipa, kot ga je želela kupiti Slovenija, ali pa so se pozanimali le glede nakupa novih letal?

»Ministrstvo za obrambo je po programu Excess Defence Articles, po katerem Vlada ZDA prodaja ali donira višek opreme, zaprosilo za C-130H, ki je bilo takrat edino ponujeno s strani Vlade ZDA kot višek. Ostale tipe letal v lasti ameriške vojske Vlada ZDA ni ponudila kot možnost za nakup, kar pomeni, da možnosti za nakup drugih tipov rabljenih letal ni bilo,« so nam odgovorili z ministrstva za obrambo.

Toda to verjetno ne pomeni, da Slovenija ne bi mogla sama povprašati ZDA, ali bi morda prodali ali donirali kakšna za Slovenijo primerna letala.

Zdi se, da je bil trg vojaških letal pred spornim nakupom letala Spartan v Rimu za izjemno veliko vsoto s strani MORS »raziskan« veliko slabše, kot to naredi povprečen kupec rabljenega avtomobila v Sloveniji.

Helikopter Kiowa Krvaške vojske Vir:Pixell
S strani Združenih držav Amerike Hrvaški podarjen helikopter - eden od 16! -, ki ga danes uporablja Hrvaška vojska. Slovenija nikoli ni dobila ničesar podobnega - čeprav ZDA redno obvešča o svojih potrebah. Vir: Twitter

Spomnimo, ZDA zelo rade, kot kaže primer sosednje Hrvaške, donirajo svojo vojaško opremo, ki je ne rabijo več.

Neizpodbitno je, da je Slovenija pod taktirko vlade Janeza Janše v času, ko so ogrožena številna delovna mesta in razpada zdravstveni sistem potratno kupila letalo, katerega vzdrževanje je tako drago, da je ameriška vojska še nova letala iste vrste - takoj poslala na odpad.

Zanimalo nas je tudi, ali je MORS pristojnim v ZDA podalo tudi kakšne prošnje za donacijo s spiskom opreme in sredstev, ki bi bila potrebna Slovenski vojski, zlasti glede na dejstvo, da ZDA članicam zveze NATO v soseščini radodarno in veliko daruje (npr. Hrvaški helikopterje, oklepna vozila itd.), donacije drugim državam v regiji pa prav tako niso neobičajne (Rusija in Belorusija Srbiji) - in če, kakšen je bil odgovor ZDA?

»Ministrstvo za obrambo vsako leto posreduje na Vlado ZDA zaprosila za donacije z načrtom vojaške opreme po različnih programih varnostne pomoči. Ministrstvo za obrambo pridobiva donacije s strani Vlade ZDA od leta 1994,« so skopo odgovorili z MORS-a.

Neizpodbitno je torej, da pri tem opravilu Slovenija očitno ni ravno uspešna.

In prav tako je neizpodbitno, da je Slovenija pod taktirko vlade Janeza Janše v času, ko so ogrožena številna delovna mesta in razpada zdravstveni sistem, kupila letalo, katerega vzdrževanje je tako drago, da je ameriška vojska še nova letala iste vrste - poslala na odpad.

Delite članek