Smrtno nevarna vlada: Spor glede namestitve starostnikov razkriva največjo napako boja Slovenije proti koronavirusu

Potem ko je Slovenija zabeležila najvišjo raven smrtnih primerov med vsemi umrlimi zaradi Covida-19 ob prvem valu okužb so bili mnogi prepričani, da se bo stanje na tem področju vendarle spremenilo.

Slovenski zdravniki so namreč – dejansko je to politiko izvajala vlada – vztrajali pri stališču, da s koronavirusom okužene starostnike ni potrebno seliti v bolnišnice, da je dovolj narediti »rdeče cone« in podobno.

Številne starostnike so posebne strokovne skupine odpisale že vnaprej, ko so po pregledu njihovih zdravniških kartonov odločile, katere je ob morebitni okužbi sploh smiselno prepeljati v bolnišnico in katere ne.

Ta odločitev slovenskega zdravstvenega ministrstva in vlade pa je v popolnem nasprotju z navodili WHO, ki priporoča takojšnjo premestitev obolelih v bolnišnice.

Toda sedaj se ob ponovni rasti okužb te napake ponavljajo, kar je še posebej opazno v primeru šempeterskega centra starejših občanov.

Strokovna skupina za obvladovanje bolnišničnih okužb iz šempetrske bolnišnice je tako na primer obiskala vipavski center starejših Pristan in ugotovila, »da je namestitev okuženih v domu ustrezna in zato ne potrebujejo premestitve v bolnišnico«, je v izjavi povedala strokovna direktorica bolnišnice Dunja Savnik Winkler.

Namestitev seveda je »ustrezna«, toda kdo lahko zagotovi, da se bolezen, ki se lahko širi tudi po zraku ne bo razširila? In tako bodo »ustrezno« nameščeni upokojenci med seboj širili bolezen, dokler jih »ustrezno« število ne bo dobilo težjo obliko, šele ti pa bodo nato premeščeni v bolnišnice. Takšna strategija je očitno že od začetka obsojena na neuspeh.

Do vzpostavitve »rdeče cone« v Centru starejših Pristan v Vipavi bi lahko šempetrska bolnišnica ponudila začasno namestitev, vendar to po besedah Savnik Winklerjeve ne bo potrebno.

»Strokovna skupina je ugotovila, da rdeča cona v domu ustreza vsem merilom in standardom, okuženi pacienti so v ločenih sobah. Vzpostavili so tudi kontrolo nad ločevanjem t.i. čistih in nečistih poti, kako bo potekalo hranjenje, kako bo potekal transport fiktivnega materiala. Z našim znanjem smo jim v celoti še vedno na voljo, vsakodnevno bomo prihajali v vipavski dom in jim nudili pomoč,« je povedala strokovna direktorica šempetrske bolnišnice.

Obljubila je tudi pomoč pri zagotavljanju osebne varovalne opreme, če je bo v vipavskem centru pričelo primanjkovati.

»Ker so v vipavskem domu uspeli ustrezno urediti rdečo cono, ni nobene potrebe po selitvi v bolnišnico. Imamo vzpostavljeno negovalno covid enoto za potrebe drugih domov, če pride do podobnega dogodka, da se pojavi okužena oseba. Selitev ni rešitev za oskrbovance, saj oskrbovanci, ki ne kažejo znakov bolezni, lahko ostanejo v svojem domskem okolju. Če bo kdo od okuženih potreboval bolnišnično zdravljenje, pa bo premeščen na infekcijsko kliniko v Ljubljani,« je še poudarila.

Toda tudi primeri infekcijskih klinik v Ljubljani in še posebej v Mariboru kažejo, da se okužba lahko vnese tudi v njih.

Kje je torej rešitev? Rešitev je ena sama in znana v svetu, vendar še vedno popolnoma neznana v Sloveniji. Preprosto, vse obolele in okužene je potrebno takoj premestiti v posebne »covid bolnišnice«, ki so lahko takšne, da so v njih samo lažji ali pa bolnišnice s težjimi bolniki. Toda pomembno je, da so te bolnišnice fizično ločene od drugih.

In kaj če jih ni dovolj? Preprosto, potem se določene bolnišnice spremenijo v »covid bolnišnice« ali pa se v nekaterih objektih vzpostavijo začasne bolnišnice za obravnavo lažjih pacientov.

Vsega tega Slovenija ne pozna, zato pa lahko spremljamo tragikomično prerekanje med DSO-ji ter CSO-ji in »navadnimi« torej splošnimi bolnišnicami, ki se v strahu pred širjenjem okužbe vseh okuženih seveda na vse kriplje otepajo.

Kar sicer ni nenavadno - študije kažejo, da se 40 odstotkov bolnikov s koronavirusom okuži v bolnišnicah, o čemer smo že poročali. 

Prav zato je običajne potrebno ločiti od "covid" bolnišnic.

S tem, ko se v Sloveniji to ne dogaja, zdravstvene oblasti kršijo temeljne človekove pravice tudi oskrbovancem, ki so znova prepuščeni največjemu udaru okužb, čeprav bi po navodilih WHO prav ti morali biti še posebej varovani.

Razpredanje Jelka Kacina o nekakšnih ukrepih in novem vladnem načrtu pa ne pomaga, če ta načrt nima najpomembnejše sestavine - covid bolnišnic.  

V Centru starejših Pristan Vipava je tako trenutno 16 okuženih, med njimi devet oskrbovalcev in sedem zaposlenih.

Do danes na bi bilo povsem jasno, kdo vse je še okužen. Toda tudi to ni rešitev – nekateri negativni testi se lahko že čez nekaj dni spremenijo v pozitivne.

V centru je sicer skupaj 108 stanovalcev in 45 zaposlenih.

Enajst zaposlenih je trenutno v karanteni na svojih domovih. Da so zagotovili nemoteno delo v domu, sta jim danes priskočili na pomoč dve zaposleni iz novogoriškega doma starejših občanov in ena zaposlena iz Zdravstvenega doma Ajdovščina.

Na včerajšnjem kriznem sestanku Civilne zaščite Občine Vipava so se pogovarjali tudi o tem, kako bi zagotovili dodatno negovalno osebje v centru v času, ko bodo morali biti okuženi zaposleni v karanteni.

Kot je povedal vipavski župan Goran Kodelja po sestanku, se je direktor centra Pristan že pogovarjal z nekaterimi študenti medicine in dijaki zdravstvene nege, ki bi prišli na pomoč pri oskrbi stanovalcev v času pomanjkanja zaposlenih.

Tako bodo v nevarne DSO-je napoteni celo študentje – namesto da bi se zgodilo prav obratno in bi okužene preselili v ločene bolnišnice.