REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Slovenska »košarica«: Zaradi katerih dveh razlogov je bil vrh EU-Zahodni Balkan že vnaprej obsojen na propad?

Slovenska »košarica«: Zaradi katerih dveh razlogov je bil vrh EU-Zahodni Balkan že vnaprej obsojen na propad?Ursula se ne druži s fašisti: Predsednica Evropske komisije na skupinski fotografiji zbežala daleč stran od Janše. In Orbána. Vir: Twitter

Slovenija je 6. oktobra gostila vrh EU-Zahodni Balkan, ki je že vnaprej obsojen na propad.

Ne le, da si v skupno izjavo članice Evropske unije niso upale zapisati letnice 2030 kot mejnika, do katerega naj bi pet balkanskih držav in Kosovo vstopili med članice EU, vse informacije iz vrst sodelujočih so pokazale, da bodo kandidatke za članstvo deležne le splošnih fraz o tem, kako zelo so menda vse zaželene v EU.

Namen tega besedičenja je jasen –, da prepreči, da bi se kandidatke zapletle v medsebojne spore ali pa da bi zaradi praznih obljub pričele svoj razvoj snovati drugače in pri tem ne upoštevati interesov EU.

EU pa si na Balkanu želi predvsem miru in odprt trg za svoje izdelke.

Edina pozitivna novica je obljuba o 30 milijardah za nove projekte na Zahodnem Balkanu.

Ta obljuba –, ki pa se mora realizirati, da bi prinesla napredek – poskuša rešiti na prvi pogled nerešljiv problem.

Obljube o članstvu EU za te države še dolgo časa – samo obljube, vrh EU v Sloveniji pa v tem pogledu v zgodovini ne bo ostal zapisan kot kakšna posebna prelomnica.

Šest kandidatk za članstvo spada med revnejše države v Evropi. Če bi bile sprejete sedaj bi to imelo ne samo slab vpliv na njihovo gospodarstvo, pač pa bi pripeljalo do množičnih migracij na zahod EU.

Tega pa večina »zahodnih« držav EU noče.

Zato je nujno potrebno pomagati kandidatkam že sedaj, ko še niso članice EU (in prebivalci teh držav nimajo pravice do preselitve v druge države EU), toda znova ne tako, da bi te države izgubile interes za to, da postanejo članice.

Vendar to hkrati pomeni, da bodo obljube o članstvu EU za te države še dolgo časa – samo obljube, vrh v Sloveniji pa v tem pogledu v zgodovini ne bo ostal zapisan kot kakšna posebna prelomnica.

Sicer pa to kaže že nonšalanten odnos samega slovenskega predsednika vlade do te teme.

Če bi Slovenija res pripravljala zelo pomemben dogovor, potem premier Janez Janša ne bi neposredno pred dogodkom obiskal britanskega kolega Borisa Johnsona, predsednika vlade države, ki je pravkar izstopila iz EU, pač pa bi obiskoval glavna mesta kandidatk in predvsem prestolnic zahodne Evrope.

Toda na zahodu EU je Janez Janša ignoriran in nezaželen zaradi pajdašenja z Viktorjem Orbánom in populistične retorike, na jugovzhodu pa so državniki s slovensko diplomacijo nezadovoljni predvsem zaradi vpletenosti v »non-paper« in novo prekrajanje meja na Balkanu.

Bosna in Hercegovina Vir: Twitter
Na zahodu EU je Janez Janša ignoriran in nezaželen tudi zaradi vpletenosti v »non-paper« in novo prekrajanje meja na Balkanu. Vir: Twitter

Zakaj EU tokrat ne bo naredila nobenega resnega koraka naprej proti ostalim kandidatkam EU pa je morda na primeru Velike Britanije najbolje pojasnil zgodovinar, poslanec Evropskega parlamenta med leti 2009 in 2019 ter zagovornik brexita Paul A. Nuttall.

Na zahodu EU je Janez Janša ignoriran in nezaželen zaradi pajdašenja z Viktorjem Orbánom in populistične retorike, na jugovzhodu pa so državniki s slovensko diplomacijo nezadovoljni predvsem zaradi vpletenosti v »non-paper« in novo prekrajanje meja na Balkanu.

Nuttall namreč opozarja, da bi pridružitev petih držav Balkana in Kosova »spremenila sestavo Evropske unije in zelo verjetno sprožila eksodus z vzhoda na zahod.«

»In zato ni nenavadno, da nekatere zahodne države nasprotujejo ideji,« je ocenil zgodovinar.

»Medtem ko Ursula von der Leyen, predsednica Evropske komisije upa na odpiranje pogajanj o pridružitvi z Albanijo in Severno Makedonijo še pred koncem leta, so nekatere evropske države bolj zadržane. Vrh evropskih držav bo 6. oktobra, kjer naj bi sprejeli skupno izjavo, ki potrjuje 'privrženost razširitvi'. Toda v zadnjem trenutku nekatere zahodne države odstopajo od svojih prejšnjih obljub. Šlo naj bi za države kot so Francija, Nizozemska in Danska – države, ki so bile večinoma podpornice razširitve EU. Le kaj je torej spremenilo njihov pristop? Odgovor je ena sama beseda: brexit. V Parizu, Amsterdamu in Kopenhagnu so zaskrbljeni, da brexit ni bil en in edini. Prisoten je strah, da bi še en val vzhodnoevropske imigracije lahko obrnil zahodnoevropske volivce proti EU in privedel do tega, da bi še več držav zapustilo blok. In prav imajo, da so zaskrbljeni. Po moji oceni se brexit nikoli ne bi zgodil, če ne bi bilo pristopa Bolgarije in Romunije leta 2007

»Čeprav so se volivci v Združenem kraljestvu odločili, da zapustijo EU iz različnih razlogov, od stroškov do pomanjkanja demokratičnega nadzora, bi samo tepec lahko trdil, da imigracija ni bila eden od najpomembnejših razlogov. In moja stranka, UKIP, je vodila to agendo.

Opozarjali smo, da se bo takoj po ukinitvi omejitev glede dela v Veliki Britaniji, ki so iztekle januarja leta 2014 proti zahodu usmerila reka ljudi. Za nas je bilo to preprosto ekonomsko vprašanje: Zakaj delati v Bolgariji za 500 evrov na mesec, če si lahko štirikrat toliko plačan v Veliki Britaniji? Seveda, za politike na oblasti in levo usmerjen tisk v tistem času smo bili tarča posmeha.

Vlada je trdila, da delamo paniko po nepotrebnem in da jih bo prišlo manj kot 15.000. Toda do leta 2017 je v Veliki Britaniji že živelo 413.000 Bolgarov in Romunov. In to je brez dvoma volivce potisnilo v tabor brexita in to je natančno to, česar je politike v zahodni Evropi strah, da se bo zgodilo ponovno,« opozarja Nuttall.

Ponovitev vaje: Ursula se ne druži s fašisti. Ursula von der Leyen, predsednica Evropske komisije, na skupinski fotografiji je izbrala mesto daleč stran od Janše in Orbána. Vir: Twitter

»Francija, na primer, postaja vedno bolj evroskeptična, iz leta v leto. To kažejo tudi javnomnenjske ocene Marine Le Pen in tudi dejstvo, da nekdanji pogajalec za brexit Michel Barnier vse bolj zveni kot zagovornik brexita.

Še več, Danska vse bolj nasprotuje imigraciji. V začetku meseca je Danska dala vedeti, da bodo imigranti morali delati za svojo socialno podporo. In zadnja stvar, ki si jo danska vlada želi, je še en velik dotok imigrantov, še posebej tistih iz EU, ki imajo svobodo gibanja,« poudarja britanski zgodovinar.

Toda to ni edini razlog za zadržanost »zahodnega dela« EU.

V EU namreč po njegovi oceni poteka »kulturna vojna« med vzhodnim, bolj »tradicionalnim« delom EU, ki bolj ceni krščanske vrednote  in tradicionalno kulturo ter »liberalnim zahodom«, ki veliko bolj ceni filozofijo »živi in pusti živeti.«

»V tem trenutku ima v EU zahod še večino glasov. Toda, če bi se jim pridružilo še šest balkanskih dežel, potem bi se ravnotežje premaknilo proti vzhodu, številke pa bi se izenačile.

Poljsko in Madžarsko bi podprle države kot so Srbija, v kateri zastopajo podobne vrednote in to bi spremenilo sestavo bloka,« opozarja zgodovinar.

Toda »košarica«, ki jo bodo tokrat na vrhu v Sloveniji dobile balkanske države bo prav tako imela posledice.

»Nekaj je gotovo, balkanske države se bodo čutile prevarane zaradi tega nenadnega preobrata.«

»Nekaj je gotovo, balkanske države se bodo čutile prevarane zaradi tega nenadnega preobrata. Srbija, Kosovo, BiH, Črna gora, Albanija in Severna Makedonija se lahko pozovejo na že pred dolgimi leti dane obljube, da jim bo nekega dne dovoljeno, da se pridružijo EU.

In sedaj se zdi, da bodo te obljube neuresničene zaradi skrbi voditeljev zahodnih držav pred volitvami.

In zato se morajo balkanske države vprašati, ali si s tako svetohlinskimi in sprenevedavimi 'prijatelji' sploh želijo pridružiti v EU?« sklene Paul A. Nuttall.

Nuttall sam sicer tem državam pridružitve - ne priporoča.

O tem se bodo sicer morale odločiti tudi balkanske države same.

In povsem mogoče je, da se bodo po »slovenski košarici« odločile, da najprej uredijo neka druga vprašanja in se šele nato vrnejo k vprašanju evropskih integracij.

Delite članek