REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Slovenija, to sem jaz: Kako vladna represija Slovenijo vrača v srednji vek in v čase Habsburškega absolutizma

Slovenija, to sem jaz: Kako vladna represija Slovenijo vrača v srednji vek in v čase Habsburškega absolutizmaJanša Slovenijo vse bolj potiska v absolutizem. Vir: Twitter

Vse kaže, da nas bo slovenska vlada pod taktirko Janeza Janše s svojo zakonodajo na področju svobode govora uvedla v čas pred razsvetljenstvom, če ne celo v novi srednji vek.

Rešitve, ki jih predlagajo, so namreč bolj podobne predpisom iz časov držav, ki so obstojale pred več stoletji.

Državni zbor bo namreč kmalu odločal o uvedbi denarne kazni za nedostojno vedenje »do uradne osebe pri uradnem poslovanju ter najvišjih predstavnikov oblasti in njihovih bližnjih.«

Pri tem naj bi novela zakona dodatno zaščitila tiste, ki ljudi neprestano žalijo, češ da so bedaki, prostitutke ali svinje.

Pri tem naj bi novela zakona dodatno zaščitila tiste, ki ljudi neprestano žalijo, češ da so bedaki, prostitutke ali svinje.

Posamezniki bi lahko bili kaznovani s 500 do 1000 evri kazni.

T. i. minister za notranje zadeve Aleš Hojs se je tudi odzval na očitke, da predlagana uvedba denarne kazni za nedostojno vedenje do predstavnikov oblasti vzpostavlja privilegirano kategorijo državljanov.

Hojs je dejal, da so ugotovili, da je policija ob takšnih primerih napadov »nemočna«.

Ob tem je navedel, da naj bi bilo (glede predlagane uvedbe denarne kazni za nedostojno vedenje do predstavnikov oblasti) »tako v vseh demokratičnih državah.«

To je seveda laž.

SDS - kampanja za svobodo govora
SDS - kampanja za svobodo govora. Teorija pred volitvami je eno, vladavina in praksa po njih pa očitno nekaj povsem drugega. Vir: Twitter

Celo iz predloga pravosodnega ministrstva glede predlagane novele zakona je jasno, da niso našli niti ene primerljive določbe v zakonodajah evropskih držav, razen en primer zastarelega danskega zakona, ki pa je v očitnem nasprotju s sodbami Evropskega sodišča za človekove pravice.

V absolutistični državi je bil vsak, tudi verbalni napad na vladarja kot osebo dojet kot napad na državo. Državo je namreč po politični teoriji, ki je veljala zlasti v 17. stoletju, predstavljalo telo vladarja.

Miha Šepec, s Katedre za kazensko pravo Univerze v Mariboru je predlagano določbo že obsodil.

»Ko govorimo o predstavnikih države, mora biti svoboda govora zaščitena na najvišji ravni ravno zato, da jih lahko kritiziramo. Torej, da jih lahko postavimo v neugoden položaj. Oni predstavljajo oblast in javnost mora imeti pravico, da kritizira oblast. Ko izgubimo to pravico, potem nimamo več demokratične oblasti. Kritika pa pomeni ne samo lepe besede 'z vami se pa ne strinjam'. Tukaj mora biti pravno zaščitena tudi bolj huda kritika z močnimi besedami, napadalna kritika. Ta določba, ki jo želijo spremeniti, bi zelo napadla svobodo govora in je iz tega vidika zagotovo neustavna,« je Šepec povedal za Televizijo Slovenija.

Ostale slovenske institucije, ki so predlog novele zakona že dobile, pa še vedno – molčijo.

Že danes sicer velja, da »kdor se prepira, vpije ali se nedostojno vede do uradne osebe pri uradnem poslovanju, se kaznuje z globo od 417,00 do 835,00 evra.«

Z novim predlogom pa vlada med zaščitene kategorije poleg uradnih oseb pri uradnem poslovanju dodaja še najvišje predstavnike države.

In njihove bližnje.

S tem pa nas nova slovenska oblast ne vrača smo v čase SFRJ, ki je poznala razvpiti 133. člen Kazenskega zakonika, pač pa še dalje v zgodovino – v čase Habsburške monarhije.

Vse to si lahko preberemo tudi v vrsti podučnih prispevkov Zgodovine za vse iz leta 2013.

Vzporednice z današnjim časom se ponujajo kar same.

Obrazložitev spremembe 135. člena KZ
Pri spremembi 135. člena je pravosodno ministrstvo, ki ga vodi kaznivega dejanja osumljeni pravosodni minister Dikaučič v vsej Evropi našlo le primer zastarelega zakona iz Danske, ki se v skladu s sodbami ESČP sicer ne nanaša na politike.

Zločin žalitve vladarja v Habsburški monarhiji ni izhajal zgolj iz cesarskih (ali deželno knežjih) kazenskih zakonikov, ampak tudi iz zlate bule, ki je zločin crimen laesae maiestatis povzela po Lex quisquis.

V tem času je bila žalitev vladarja izenačena z uporom zoper njega in povezana celo s sovražnim delovanjem.

Na podoben način je pravosodno ministrstvo pri pripravi zakona v isti sapi citiralo tuje člene zakonov, ki kaznujejo žalitve vladarjev in – terorizem.

Celo v slovenskem časniku Dnevnik je izšel uvodnik, v katerem je urednik »žalitve« Tee Jarc, v resnici pa glasno postavljena vprašanja Janezu Janši na Kredarici povezal celo s poskusom bombnega napada na Pahorja izpred nekaj let.

Vsekakor se je skozi zgodnji novi vek z ruralnimi, a tudi upori v bolj urbanih okoljih, razumevanje upora iz zgodnejšega pojmovanja kot zločina, ki žali neposredno vladarja, počasi spreminjalo v zločin, ki je ogrožal tako obstoj države ali njenega najvišjega predstavnika – suverena kot tudi njegove lokalne predstavnike.

Točno tako, kot sedaj to želi storiti Janševa vlada.

Kot »crimen laesae maiestatis« in »riot«, torej upor in žalitev vladarja pa je patent iz leta 1660 (v času vojne s Portugalsko) izenačil s sodelovanjem s sovražniki.

Povsem mogoče je, da se bo ta zakon, če bo sprejet, znova znašel na referendumu. Če ga ne bo že prej odpravilo Ustavno sodišče.

Povezava med osebo vladarja in državo izhaja do določene mere tudi iz politične teorije države.

Ta je enačila osebo vladarja z državo, zato je bil vsak napad na vladarja kot osebo dojet kot napad na državo.

Državo je namreč po politični teoriji, ki je veljala zlasti v 17. stoletju, predstavljalo telo vladarja.

Pravniki so torej delikt žalitve vladarja pojmovali kot zločin proti veličanstvu, ki je bil usmerjen proti obstoju države ali njenemu najvišjemu predstavniku – suverenu.

Tudi zato je crimen laesae maiestatis do uveljavitve naravnega prava v razsvetljenstvu zajemal celo paleto najrazličnejših zločinov.

Cesar kot deželni knez dednih dežel je v drugi polovici 17. stoletja nastopal vedno bolj kot absolutistični vladar in si je prilaščal privilegij odločanja v primeru zločinov, ki so neposredno ogrozili njega in njegovo oblast.

Posebno vlogo pri sojenju in kaznovanju zločina žalitve vladarja je igrala tudi paternalistična podoba vladarja, ki se je razvila iz srednjeveških temeljev fevdalizma, v katerem je bilo izpostavljeno podložniško in vazalsko razmerje kot razmerje varovanja in zaščite, a tudi razmerja nasveta in pomoči.

Žalitev suverena kot očeta podložnikov je po paternalističnem dojemanju družbe pomenilo tudi ogrožanje države.

Vse to nima nobene zveze s sodobno državo.

Je pa zato zelo podobno sodobni Sloveniji

Kot je prepričan Miha Šepec, s Katedre za kazensko pravo Univerze v Mariboru gre v slovenskem primeru za pretirano široko določbo.

Nedostojno obnašanje namreč pravno ni opredeljeno, zato je predlagana določba preširoka.

Nedostojno obnašanje namreč pravno ni opredeljeno, zato je predlagana določba preširoka.

Nekdo lahko reče nekaj, kar razburi predstavnika države in policist bo lahko že izrekel kazen.

To je seveda nezakonito, je prepričan Miha Šepec.

Povsem mogoče je, da se bo ta zakon, če bo sprejet, znova znašel na referendumu.

Če ga ne bo že prej odpravilo Ustavno sodišče.

Če ne, bo Slovenija vrnjena v srednji vek, od koder jo bodo lahko rešile le volitve, ali pa Evropsko sodišče za človekove pravice.

Delite članek