REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Samo norci in konji ali zakaj je Slovenija kupila milijone izginulih mask kar preko treh posrednikov

Samo norci in konji ali zakaj je Slovenija kupila milijone izginulih mask kar preko treh posrednikovPočivalšek, Tonin, Janša in njihovi vzorniki - Troter's Independent Traders

Tragikomična burka z izginulimi maskami je v Sloveniji osupnila vse.

V času, ko bi morali državni organi javnosti poslati jasna sporočila o tem, kako naj ravnajo državljani in predvsem poskrbeti za zaščitna sredstva, se nabave le-teh očitno vršijo tako, kot smo to videli v znani britanski nadaljevanki »Only Fools and Horses«: preko posrednikov, z »robo, ki je padla s kamijona«, v konkretnem primeru pa celo z »izginulim kamionom.«

Ob tem je obrambni minister Matej Tonin najprej dejal, da je Slovenija za 10 milijonov mask že plačala, naslednji dan pa, da na srečo ni plačala še nič.

Tonin je namreč sporočil, da je podjetje Global promet, katerega direktor je Emil Begović iz Bosne, obljubilo dostavo treh milijonov mask.

Slovenska policija pa je dejala, da so kriminalisti že začeli s predkazenskim postopkom.

Istočasno je minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek glede izginulih mask povedal povsem obratno zgodbo.

Svojo plat zgodbe pa so pojasnili tudi v podjetju Labena.

Kot so dejali, so se z ministrstvom za gospodarstvo dogovorili, da jim bo država za dobavo treh milijonov mask v vrednosti 1,7 milijona evrov, ki bi jih moral dobavitelj dostaviti najpozneje do 31. marca, plačala šele po prejetju.

Sead Žilo
Sead Žilo

»Dobra stvar je, da država ni še nič plačala teh mask in da državni proračun ni bil oškodovan,« je ob zapletu povedal obrambni minister.

Toda minister Počivalšek je zanikal besede ministrskega kolega Tonina: »Ni šlo za prevaro. Podjetje Labena ima rok do 31. marca, da maske dostavi, in verjamem, da se bo to zgodilo.«

Skratka - podjetje Labena, ki je Počivalšku očitno zelo pri srcu, naj po tej polomiji pač najde novega podizvajalca ..., ki bo pripravljen sprejeti bistveno manjše plačilo, kot ga je država za maske pripravljena plačati Labeni.

Kar pomeni, da bi se kriminalisti morali ubadati predvsem z Labeno in povezavami tega podjetja s slovenskimi ministri - v prvi vrsti s Počivalškom in Toninom.

In ugotoviti, kdo je želel zaslužiti s provizijami.

Tako pa se v tej kakofoniji glasov v tem trenutku sploh ne ve, kdo pije in plača, predvsem pa ni jasno, zakaj je vlada sploh morala poslovati preko posrednikov. Vse to so seveda opazili tudi komentatorji na družbenih omrežjih, ki so se odzvali nadvse kritično.

Kajti res je, da bi se država lahko – in morala - preprosto dogovoriti s proizvajalci, neposredno.

Znano pa je, da se posredniki vključujejo v posle predvsem tedaj, ko je nekom potrebno izplačati provizije.

Znano pa je, da se posredniki vključujejo v posle predvsem tedaj, ko je nekom potrebno izplačati provizije.

Vendar se v Sloveniji številni državni posli opravljajo preko posrednikov – tako se na primer servisirajo helikopterji, svoj čas pa je Slovenija na podoben način – uradno od Nemčije, dejansko preko posrednikov – kupila protiletalske sisteme Roland.

Ta sum bi bil tudi v tem primeru odpravljen, če bi uradni predstavniki Slovenije pogodbe sklenili s tovarnami, ki proizvajajo sanitetni material - neposredno.

Pogodba o nakupu mask

V konkretnem primeru pa bi moralo kar tri milijone mask prispeti iz Španije, a jih ni bilo od nikoder.

Tonin je dejal, da je dostavo obljubljalo podjetje Global promet Emila Begovića iz Bosne.

Ampak ta trdi, da je tudi sam žrtev prevare, in sicer s strani podjetnika Seada Žila, ki pa to zanika.

Posel s Slovenijo naj bi sicer sklenil podjetnik iz Gračanice Emir Begović, ki pa trdi, da je Žilo tudi njega prevaral.

Trdi, da se mu več ne javlja niti na telefon.

Begović naj bi namreč sklenil dogovor s slovenskim podjetjem Labena d.o.o. o dostavi 3,8 milijona mask.

Istočasno pa je njegovo podjetje Global promet sklenilo dogovor tudi o dostavi celo 10 milijonov mask.

»Predaja bi se morala zgoditi 28. marca,« je zatrdil Begović.

Glede na ta drug dogovor je Begović od podjetja Labena, ki ga vodi Borut Čeh prejel 300 tisoč evrov.

Za podizvajalca je izbral podjetje Windsor Group iz Zavidovića, katerega direktor je Sead Žilo iz Zenice, ki je sicer stari znanec policije, saj je bil že obsojen prevare in utaje.

»Na osnovi predračuna sem mu vnaprej plačal 5000 evrov,« trdi Begović.

Žilo pa trdi, da v posel z maskami ni bil vključen in da ni sklenil nobene pogodbe.

Begović je pokazal en predračun in eno fakturo.

Predračun o nakupu 3.688.000 zaščitnih mask za 2,15 milijona evrov in fakturo o predaji 354 tisoč zaščitnih mask.

Maske predračun

Pri tem je Labena plačala 300 tisoč evrov glede na osnovni dogovor, ki ga hranijo v uredništvu Žurnala, in je bil podpisan 7. marca letos in kje rok dobave sploh ni definiran, kar pa je v nasprotju s tem, kar trdi minister Počivalšek.

Ob tem naj bi Žilo od Begovića dobil 200.000 evrov, ta pa trdi, da je plačilo že zjutraj storniral.

Pogodbe z Windsor Group doslej niso bile objavljene, kar na celotno zgodbo meče veliko senco sumov.

V Žurnalu so objavili tudi kupoprodajno pogodbo med Labeno in Global Prometom o nakupu 3,8 milijona mask po 0,280 evra za kos.

To skupaj znese dober milijon evrov.

Ministrstvo za gospodarstvo pa je sporočilo, da so bili za pošiljko pripravljeni plačati 1,68 milijona evrov. Zdi se, da bi v tem poslu, ki je nato neslavno propadel, nekdo zaslužil okoli 400.000 evrov, potem ko odštejemo DDV.

Aleksander Čeferin in Jack Mae
Čeferin z enim telefonskim klicem uredi to, kar slovenska vlada z obljubo mastnega plačila ne uspe narediti niti preko treh posrednikov.

Če pa je res, da se je posel izvajal na opisan način, potem je očito, da so poleg države pri nabavi mask sodelovali Labena, Global Promet in Windsor Group. Znano je, da ima BiH poseben in zelo ohlapen davčni režim in da podjetja iz te države predstavljajo nekakšno davčno oazo, kar bi lahko pojasnjevalo, zakaj so bila izbrana bosanska podjetja.

Ni pa jasno, komu bi več denarja na koncu tako ostalo – državi, ali pa kar trem posrednikom v tem poslu.

Več posrednikov pa ob tem vzbuja sum, da so bile v igri tudi provizije in da je zadeva prav zato tudi propadla, ker se vpleteni niso mogli dogovoriti, za koliko se bo kdo »vgradil«.

Namesto mask pa je slovenska javnost dobila zgolj birokratski, vsebinsko prazen nagovor predsednika vlade. In obljubo, da ob epidemiji koronavirusa 'ne bomo lačni.' Res lepa tolažba. 

Kaj je res in kaj ne bo raziskala policija, hud udarec za ugled Slovenije pa je bil že izveden –, da o tem, kako je to demoraliziralo prebivalstvo v trenutku, ko bi potrebovalo vzpodbudne novice – sploh ne govorimo.

Zanimivo je tudi, da tega zapleta najprej sploh niso opazili na največjem portalu, ki ga obladuje država, SiOL-u, nato pa je bila zgodba predstavljena zelo na kratko in enostransko ter za vlado kar se da najmanj škodljivo.

Namesto kupljenih mask pa je slovenska javnost dobila zgolj birokratski, vsebinsko prazen nagovor predsednika vlade.

In obljubo, da ob epidemiji koronavirusa ne bomo lačni.

Res lepa tolažba.

Delite članek