Pahor takoj po diplomatski klofuti Junckerja med večerjo prijazno kramljal z Junckerjem in Grabar-Kitarovićevo

Predsednik republike Borut Pahor je v ponedeljek ob robu Pobude treh morij v Bukarešti s predsednikom Evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem in hrvaško predsednico Kolindo Grabar-Kitarović neformalno govoril o arbitraži. Kot je danes povedal Pahor, ne glede na objavo mnenja pravne službe komisije vse tri strani vztrajajo pri svojih stališčih.

Ob večerji so imeli Pahor, Juncker in Grabar-Kitarovićeva daljši pogovor o nadaljnjih korakih glede uveljavitve arbitražne razsodbe o meji med Slovenijo in Hrvaško, je povedal slovenski predsednik, kot so sporočili iz njegovega urada. Pahor je poudaril, da je dialog edina pot, ki zagotavlja uveljavitev arbitražne razsodbe po mirni poti.

Pahor je na podlagi pogovora ocenil, da vse tri strani vztrajajo pri svojih stališčih, ne glede na objavo mnenja pravne službe Evropske komisije, ki potrjuje večino slovenskih stališč glede uveljavljanja arbitražne odločbe.

Tako Hrvaška še naprej predlaga nov dvostranski sporazum, Slovenija pa vztraja pri uveljavitvi meje, ki je bila določena z arbitražno razsodbo.

Prav tako predsednik republike ne pričakuje, da bo komisija hitro in čez noč spreminjala stališča glede slovenske tožbe proti Hrvaški. Ne verjame niti, da "si bo Hrvaška jutri zaradi objave tega stališča premislila glede arbitraže".

Je pa po njegovem mnenju nedavna objava mnenja pravne službe Evropske komisije pustila neko sled, ne samo pri komisiji, slovenski in hrvaški javnosti, ampak tudi v mednarodni javnosti.

"Mislim, da je okrepila stališče Slovenije in našega vztrajanja, da je treba odločitev sodišča spoštovati," je poudaril. Objava daje tudi nek nov vzvod slovenskim prizadevanjem za ohranitev "zelo številnih zaveznikov, ki vztrajajo pri tem, da je treba sodbo arbitražnega sodišča v celoti upoštevati", je dejal Pahor.

Zastavlja pa se vprašanje, kako je mogoče, da je imel - v trenutku, ko je predsednik Evropske komisije Jean Claude Juncker zelo očitno obrnil hrbet Sloveniji in sabotiral celo svojo dolžnost varovanja prava, ki ga ima, ko ni spoštoval mnenja lastne pravne službe o arbitraži - predsedniku Slovenije sploh padlo na pamet, da se o tem pogovarja z obema in to - skupaj. To je seveda lahko pomenilo samo eno - da je vpričo zmagoslavne predsednice Hrvaške moral slovenski predsednik poslušati litanije očitno nesposobnega predsednika Evropske komisije, ki se je pristransko postavil na stran Hrvaške.

Če se slovenski predsednik po klofuti, ki jo je Slovenija dobila od Junckerja, res ni zmogel vzdržati tega, da tudi na tem vrhu v Bukarešti ne bi pred očmi drugih diplomatov prijazno kramljal z Junckerjem ali Kitarovićevo, bi to lahko naredil vsaj v ločenih pogovorih, še bolj prav pa bi seveda bi bilo, če bi se v tej fazi takšnih neprimernih gest vzdržal. 

Toda vsi trije so se očitno pogovarjali skupaj, saj so v kabinetu predsednika države zapisali, da so "ob večerji imeli Pahor, Juncker in Grabar-Kitarovićeva daljši pogovor o nadaljnjih korakih glede uveljavitve arbitražne razsodbe o meji med Slovenijo in Hrvaško", kar kaže, da je to bil en, skupen pogovor. Kar je še bolj neprimerno.

V diplomaciji so simbolične geste pomembne in kadar ti kakšna država zelo škodi, ni v navadi, da z predstavniki njihove države mirno kramljaš, ne glede na "potrebo po dialogu" in podobnih razlogov.

Škodljiva dejanja drugih terjajo prekinitev ali omejitev stikov, ne pa običajno ravnanje. Slovenski predsednik pa v dveh mandatih na položaju te preproste logike očitno ne razume ali pa je zaradi udobnosti lin lagodnosti lastnega vladarskega stila ne želi razumeti.  

Takšno ravnanje je tudi v posmeh slovenskim ribičem in policistom in vsem, ki imajo zaradi nenačelne politike Hrvaške in Evropske komisije vsak dan težave, tako na morju kot na kopnem.

Slovenija, ki je od Junckerja zahtevala, da naj nastopi Hrvaški, se zato ni imela kaj pogovarjati z Junckerjem vpričo hrvaške predsednice. S tem je spodkopala verodostojnost lastnega pravnega spora.

Z nasprotno stranko se pred ali med sodnim sporom pač ne pogovarjaš javno o svojih argumentih, ker je za to že prepozno. Pahor lahko s temi pogovori, ki tudi v preteklosti očitno niso prinesli nikakršnega rezultata - če ne, Sloveniji ne bi bilo potrebno na že drugo sodišče s Hrvaško - mirno počaka še kakšno leto ali dve. V bistvu se je že dovolj napogovarjal in bi pogovore s hrvaško predsednico mirno in brez velike škode lahko prepustil svojim naslednikom.   

Diplomati drugih držav pa so zaradi te nespretnosti slovenskega predsednika dobili jasno sporočilo, da arbitražni spor za Slovenijo morda niti ni zelo pomemben, kajti ne glede na to, kako močan udarec bo Slovenija dobila s strani mednarodnih institucij, očitno nikoli ne bo storila karkoli neprijetnega za druge, ki so ji ta udarec zadali in da nikoli ne bo storila karkoli, kar bi vsaj od daleč spominjalo na obrambo lastnih pozicij.

V konkretnem primeru bi bilo dovolj, da če predsednik države po vseh težavah, ki jih je Sloveniji povzročila Hrvaška in zlonamerni potezi Junckerja ne bi že takoj zatem pred vsem diplomatskim zborom v Bukarešti mirno malical z obema, kakor da je vse v najboljšem redu.

Drugih sogovornikov zagotovo ni manjkalo, dvorana je bila polna, diplomacijo pa lahko sedaj, na koncu koncev, prav tako prepusti Marjanu Šarcu. Sam je s podpisom Arbitražne pogodbe, ki od Hrvaške ni zahtevala uveljavitev razsodbe še pred vstopm Hrvaške v EU že pokazal, kaj zna. Arbitražna pogodba, od katere je Hrvaška verolomno odstopila, ne da bi to naši diplomati in politik (kljub javnim opozorilom) predvideli vnaprej - vsekakor ni njegov največji dosežek.

Zdi se, da je bil že pred leti precej boljši celo v peki piškotov.