REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Plenković Junckerju: če bi se Komisija zavzela za Slovenijo, »bi bila škoda za ugled Hrvaške ogromna«

Plenković Junckerju: če bi se Komisija zavzela za Slovenijo, »bi bila škoda za ugled Hrvaške ogromna«Andrej Plenković in Jean Claude Juncker Vir: Pixell

Hrvaška vlada je v sporočila, da se je Evropska komisija (EK) pravilno odločila, da se ne vmeša v slovensko-hrvaški mejni spor ob odzivu na navedbe nemškega časnika Der Spiegel, da se predsednik EK Jean-Claude Juncker ne želi vključiti v reševanje spora o meji med Slovenijo in Hrvaško, kljub temu da je pravna služba EU prepričana, kot poroča zagrebški Jutarnji list, da ima prav – Slovenija. Pravna služba Evropske komisije je namreč 14. maja letos poslala svoje mnenje o sporu Slovenije in Hrvaške vodji kabineta predsednika komisije Claru Martinezu Alberoli, podpisala pa se je Karen Banks. Vendar je predsednik Evropske komisije Juncker odločil, da EK Slovenije ne bo podprla v tožbi proti Hrvaški na Sodišču EU v Luksemburgu.

Jutarnji list: Juncker je na prošnjo Plenkovića razumel, za kaj pravzaprav gre in podprl Hrvaško

Hrvaška vlada je tudi sporočila, da »internih dokumentov, ki ne predstavljajo uradne odločitve ali stališča Evropske komisije, ne komentira.«

Jutarnji list je pred tem ocenil, da je »Juncker doumel, za kaj pravzaprav gre in podprl Hrvaško« ter "ignoriral priporočilo pravne službe EK in ni podprl Slovenije v zvezi z arbitražo".

Po poročanju nemškega tednika Spiegel je pravna služba Evropske komisije v mnenju z dne 14. maja 2018 zapisala, da je »večina navedb«, ki jih je Slovenija predstavila v predlogu tožbe proti Hrvaški zaradi kršitev prava EU »utemeljenih« in da bi zato »odločitev Arbitražnega sodišča morala biti sprejeta s strani Evropske unije.«

Andrej Plenković in Jean Claude Juncker Vir:Pixell
Andrej Plenković in Jean Claude Juncker - oba pripadata strankam, ki so članice EPP, grupacije konzervativnih "evropskih ljudskih strank" v Evropskem parlamentu. Vir: Pixell

»V tem smislu mora komisija - ne da bi delala kake lastne sodbe - zgolj ugotoviti, da obstaja arbitražni sporazum, ki ni bil veljavno odpovedan, in da je prišlo do končne določitve meje med Slovenijo in Hrvaško. EU tako mora spoštovati izid arbitražnega postopka, določila prava EU pa morajo biti interpretirana v skladu z njim,« piše v mnenju pravne službe EK.

Jutarnji list pa navaja, da je »stališče Hrvaške, ki je izstopila iz arbitražnega sporazuma, potem ko ga je Slovenija kompromitirala in ne priznava razsodbe, da je mejno vprašanje bilateralno in da ga je treba reševati na podlagi mednarodnega prava.« V svojih člankih mejni spor opredeljujejo kot zgolj »spor o morski meji«, čeprav Hrvaška ne sprejema razsodbe tudi o drugih delih kopenske meje s Slovenijo.

Juncker se je vzdržal pred izrekanjem EK o sporu, ker ga je 'februarja letos za to prosil hrvaški predsednik vlade Andrej Plenković, ki je tako kot tudi Juncker član iste ljudske frakcije' v EU, saj bi v nasprotnem, če bi se Komisija zavzela za Slovenijo, 'bila škoda za ugled Hrvaške ogromna.'

Spiegel ocenjuje, da se je Juncker vzdržal pred izrekanjem mnenja Evropske komisije v slovensko-hrvaškem sporu tudi zato, ker ga je »februarja letos za to prosil hrvaški predsednik vlade Andrej Plenković, ki je tako kot tudi Juncker član iste ljudske frakcije« v EU, saj bi v nasprotnem, če bi se Komisija zavzela za Slovenijo, »bila škoda za ugled Hrvaške ogromna.«

Juncker pa se na koncu ni odločil za »vmešavanje« kajti s tem se »ne bi pomagalo nikomur.«

Zanimivo je tudi, da po navedbah Spiegla evropski komisarji tega mnenja sploh »še niso videli.«

Očitno je, da je predsednik EK, ki občasno druge voditelje (na primer Viktorja Orbana, sicer precej upravičeno) obtožuje »diktatorstva«, v primeru slovensko-hrvaškega spora ravnal zelo avtokratsko in diktatorsko, saj o tem vprašanju evropski komisarji (in med njimi je tudi evropska komisarka Violeta Bulc) očitno sploh niso razpravljali.

»V čudnem preobratu, dobrih šest mesecev po Junckerjevih odločnih besedah, je Evropska komisija sedaj tista, ki zamuja pri rešitvi. Komisija je imela več priložnosti, da bi lahko delovala kot arbiter v sporu, a se je Juncker odločil, da se ne bo vmešal, in to, kljub temu da tudi njegovi sodelavci ne dvomijo, da je slovensko stališče v tej zadevi pretežno pravilno," ocenjuje Spiegel.

Juncker je očitno ravnal zelo avtokratsko in diktatorsko, saj o tem vprašanju evropski komisarji očitno sploh niso razpravljali.

Po Spieglovi novici o mnenju pravne službe Evropske komisije, da bi moral Bruselj podpreti slovenski predlog tožbe zoper Hrvaško zaradi kršitve prava EU, novi zunanji minister Miro Cerar pravi, da navedbe potrjujejo njegovo oceno, da Komisija ni opravila svoje vloge kot varuhinje pogodb EU.

Potem ko je Evropska komisija sredi junija po izteku trimesečnega roka sporočila, da ne bo podala mnenja glede slovenske tožbe proti Hrvaški v povezavi z njenim neizvajanjem arbitražne razsodbe o meji, je vlada Sodišču EU 13. julija predložila tožbo proti Hrvaški zaradi kršenja evropskega prava, ki je posledica nespoštovanja arbitražne razsodbe o meji med Slovenijo in Hrvaško.

Arbitražno sodišče - Haag
Stalno arbitražno sodišče (PAC) v Haagu. Sodišče je svojo sodbo tudi po oceni pravnikov Evropske komisije sprejelo še preden je Hrvaški uspelo odpovedati mednarodno pogodbo, ki je temu sodišču poverila odločanje o mejnem sporu med Slovenijo in Hrvaško. In zato arbitražna pogodba med Slovenijo in Hrvaško - posledično pa tudi sodba sodišča - še vedno velja.

Hrvaška seveda nima prav. Zavajanje njene diplomacije je očitno neutemeljeno, kar smo v Insajderju.com že večkrat pojasnili. Povedano na kratko je zadeva enostavna: da bi na veljaven način prekinila mednarodno pogodbo s Slovenijo, ki je temelj dela arbitražnega sodišča (in razsodbe) bi morala Hrvaška prositi za posredovanje generalnega sekretarja OZN ali pa spor o domnevni neveljavnosti pogodbe prepustiti Meddržavnemu sodišču v Haagu. Takšna so pač veljavna pravila.

Tudi Junckerjevi sodelavci ne dvomijo, da je slovensko stališče v tej zadevi pretežno pravilno, ocenjuje Spiegel

Vendar Hrvaška tega ni naredila. In zato je pogodba, ki jo je podpisala s Slovenijo veljavna, enako, kot je veljavna tudi razsodba arbitražnega sodišča. Hrvaški sprejete arbitražne pogodbe ni uspelo odpovedati na veljaven način, vmes pa je že bila sprejeta sodba.

Da Slovenijo zaradi nespoštovanja te razsodbe s strani Hrvaške najverjetneje čaka nova sodna pot, pa smo v Insajderju.com prav tako napovedali – in to že pred razglasitvijo razsodbe.

Trubarjeva ulica 5a
1230 Domžale
E-naslov: 
Trpinčeva ulica 63
1000 Ljubljana
E-naslov: