sobota, 23. november 2024 leto 29 / št. 328
Slovenski državni vrh kritičen do ravnanja Evropske komisije glede arbitraže
Slovenski državni vrh je bil v odzivih na poročanje Spiegla o mnenju pravne službe Evropske komisije glede slovenske tožbe Hrvaške zaradi kršenja prava EU pretežno kritičen do ravnanja Bruslja. Ponovil je željo po uresničitvi arbitražne razsodbe o meji med Slovenijo in Hrvaško. V Bruslju niso želeli komentirati navedb Spiegla, Zagreb molči.
Evropska komisija je po besedah predsednika republike Boruta Pahorja zamudila priložnost, ker ni prisluhnila stališču svoje pravne službe in ker ni dejala, da je treba spoštovati dvostranske sporazume, ki so bili ratificirani in ki so z odločbo arbitražnega sporazuma določili meje.
"To je bistvo mnenja, ki ga komisija zaradi političnih razlogov ni upoštevala," je Pahor dejal ob robu osrednje prireditve na spomin vrnitve Primorske k matični domovini v Komnu.
Kot je nadaljeval, je kritičen do takšnega odnosa Evropske komisije, saj ne gre samo za vprašanje nespoštovanja sporazuma o meji med Slovenijo in Hrvaško, ampak je to slabo sporočilo o nespoštovanju morebitnih doseženih sporazumov glede meja na Zahodnem Balkanu v prihodnosti.
Premier Marjan Šarec pa je spomnil, da je treba spoštovati vladavino prava, kar je ugotovila tudi pravna služba v Bruslju, a se je komisija očitno odločila drugače.
Evropska komisija je po njegovih besedah politično telo in ne sodišče, zato se lahko odloči, ali bo upoštevala mnenje pravne stroke. "Odločila se je, da bo ostala nevtralna, kar nas seveda takrat ni razveselilo, tudi danes nas še vedno ne vesli, saj je to napačno sporočilo," je dodal Šarec.
Po njegovih besedah je treba uveljaviti arbitražno razsodbo in spoštovati določbe sodišč. Čeprav v primeru arbitražne razsodbe ta po njegovem mnenju "ni bila tako ugodna za Slovenijo, kot je morda kdo mislil", jo je treba uveljaviti, ker je vladavina prava vedno na prvem mestu.
Predsednik državnega zbora Dejan Židan pa je ocenil, da bi lahko predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker zaradi političnih kupčkanj ogrozil temelje Evropske unije.
"Evropska unija je nastala na spoštovanju pravnega reda, kar pomeni, da je treba pravne postulate in mednarodne sodbe v celoti spoštovati, saj to majhnim narodom daje neko varnost," je dejal v Komnu.
Po mnenju zunanjega ministra Mira Cerarja pa navedbe Spiegla potrjujejo oceno, da komisija ni opravila svoje vloge varuhinje pogodb EU. Zdaj morata državi uresničiti arbitražno razsodbo, je dejal Cerar.
Dodal je, da se lahko počaka še na odločitev Sodišča EU, saj če ne prej, bo takrat jasno, da neizvršitev odločbe s strani Hrvaške pomeni ne le kršitev mednarodnega prava, pač pa tudi pravnega reda EU. Sosednja Hrvaška bo takrat primorana pristopiti k implementaciji, pravi Cerar.
Novi zunanji minister je še izrazil upanje, da bo Hrvaška vendarle prenehala s kršitvami prava EU, zlasti na morju.
Na poročanje Spiegla se je odzvala tudi novoimenovana državna sekretarka na pravosodnem ministrstvu Dominika Švarc Pipan. "Ni čudno, da komisija mnenja ni želela obelodaniti niti posredovati Sloveniji. Sedaj pa bo res težko upravičiti nadaljnjo tišino in morebitno sprenevedanje," je tvitnila mednarodna pravnica.
Na Hrvaškem zaenkrat ni bilo uradnih odzivov na poročanja nemškega tednika. Hrvaški mediji so danes na svojih spletnih straneh večinoma povzemali poročanje o tem, da slovensko zunanje ministrstvo ni želelo komentirati poročanja Spiegla.
Tudi pri Evropski komisiji niso želeli komentirati pisanja Spiegla. Kot so v Bruslju pojasnili v odgovoru na vprašanje ne komentirajo "številnih notranjih dokumentov, ki morda krožijo v komisiji".
Ob tem so pri komisiji spomnili, da so 4. julija o zadevi po ustni predstavitvi vodje pravne službe razpravljali evropski komisarji.
Spomnili so še na junijske izjave govorca komisije Margaritisa Schinasa, ki je na novinarsko vprašanje, ali lahko potrdi neuradne informacije, da pravna služba komisije pritrjuje slovenskim stališčem o kršitvi evropskega prava zaradi nespoštovanja arbitražne sodbe, dejal, da notranjih dokumentov služb komisije, ki jih je veliko, ne komentira.
Kot je poročal nemški Spiegel, je pravna služba Evropske komisije v mnenju z datumom 14. maj 2018 zapisala, da večina trditev, ki jih je v predlogu tožbe v skladu z 259. členom Pogodbe o EU predstavila Slovenija glede kršitev prava EU s strani Hrvaške, drži, in da bi morala Evropska komisija v mnenju to podpreti.
Juncker pa naj bi, tudi na prošnjo hrvaškega premierja Andreja Plenkovića, nasvet lastne pravne službe ignoriral. Spiegel se sprašuje, ali je to storil tudi zato, da bi pomagal Plenkoviću, ki je član iste politične skupine kot Juncker.
Potem ko je Evropska komisija sredi junija po izteku trimesečnega roka sporočila, da ne bo podala mnenja glede slovenske tožbe proti Hrvaški v povezavi z njenim neizvajanjem arbitražne razsodbe o meji, je Cerarjeva vlada sklenila, da gre v tožbo sama.
Tako je Sodišču EU 13. julija predložila tožbo proti Hrvaški zaradi kršenja evropskega prava, ki je posledica nespoštovanja arbitražne razsodbe o meji med Slovenijo in Hrvaško.