REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

OZN: Ni dokazov, da Rusija krade ali izvaža ukrajinsko žito! So najvišji uradniki EU (znova) lagali?

OZN: Ni dokazov, da Rusija krade ali izvaža ukrajinsko žito! So najvišji uradniki EU (znova) lagali?Predsednik Rusije Vladimir Putin je že 3. junija napovedal, da je mogoče žito izvažati v petih smereh. Le da morajo pred tem Ukrajinci odstraniti mine s katerimi so 'posejali' črnomorske luke. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Organizacija združenih narodov (OZN) nima informacij, ki bi podprle izjave Kijeva in nekaterih najvišjih ameriških in evropskih uradnikov, češ da Rusija krade in izvaža ukrajinsko žito, je razkril tiskovni predstavnik OZN Stéphane Dujarric de la Rivière.

»Videli smo nedavna poročila medijev, pogovarjali smo se s kolegi iz Svetovnega programa za hrano. Teh obtožb (na račun Rusije – op. avt.) ne morejo potrditi. Zavzemamo se za prost pretok hrane skozi Črno morje, saj bi radi storili vse, da bi zadovoljili potrebe ljudi po vsem svetu,« je poudaril Francoz, ki že vrsto let dela v OZN kot tiskovni predstavnik te organizacije.

Zanimivo je, da je to novico povzelo zelo majhno število medijev, še posebej ne osrednjih in še posebej ne v Evropski uniji – z izjemo portala Athens News v angleškem jeziku.

Jasno, ta novica ni bila vredna objave niti za osrednje medije na Slovenskem.

Zakaj?

Zato ker razkriva, da nam najvišji predstavniki Evropske unije niso govorili resnice, ko so trdili, da Rusija krade in prodaja ukrajinsko žito. Pod črto: ko so v javnost lansirali te trditve, so nas v resnici - zavajali.

Lagali.

Od šefice Evropske komisije Ursule von der Leyen do predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela.

Ozrimo se za začetek na ta zadnjega, ker še vedno odmevajo njegove trditve, ki jih je izrekel v ponedeljek na seji Varnostnega sveta OZN v New Yorku, ko je Rusijo bojevito obtožil, da povzroča svetovno krizo hrane s tem, ko preprečuje izvoz ukrajinskega žita.

Rusija ne le, da preprečuje ukrajinsko pridelavo in izvoz hrane, ampak hrano (žita) po Michelovih besedah tudi krade in nato strahopetno obtožuje druge, kar je zanj »čista propaganda.«

Zaradi napada predsednika Evropskega sveta je ruski veleposlanik pri OZN Vasilij Nebenzija odkorakal iz dvorane.

Michel se mu je posmehnil, češ da beži od resnice. Resnice? Take resnice, ki jo je nato OZN postavil na laž?

Mediji, ki so pod taktirko evropske cenzure, so odhod togega Nebeznije tolmačili kot potrditev in celo priznanje ruske krivde za dejanja, za ketera je Rusijo obtožil Michel.

Toda Nebenzija je kasneje razkril, da je bilo Michelovo neresnično izvajanje zanj preveč, zato se je dvignil s stola in odkorakal iz dvorane Varnostnega sveta.

Za Reuters je dejal, da ni mogel ostati zaradi »laži, ki jih je Charles Michel širil«.

Njegov namestnik Dimitrij Poljanski je pozneje sporočil, da je bil Michel v svojem nastopu ne le aroganten, napadalen, ampak tudi zelo nevljuden.

Spomnimo, von der Leynova je konec maja osupnila evropsko (in svetovno) javnost z naslednjo izjavo:  »Da rešimo Evropo pred Putinom, moramo kupovati rusko nafto!«

»Ker če tega ne bomo storili, jo bo Putin prodal drugam in bo imel več dobička od višjih cen, zato raje kupujmo rusko nafto in ne dovolimo, da kuje dobiček,« je v predahu, med ognjevitim zagovarjanjem totalnega embarga na uvoz ruske nafte v EU in čakanjem, če bodo voditelji sedemindvajseterice sploh sprejeli 6. paket sankcij proti Rusiji, nenadoma propagirala Ursula von der Leyen.

In s to odbito izjavo marsikomu dvignila obrv.

In komu zdaj sploh verjeti?

Odgovor na to vprašanje v resnici niti ni posebej zahteven, ker se je nato kopica medijev (sicer predvsem iz azijskih in afriških držav, le en iz EU) vendarle upala preveriti dejstva.

In objaviti ugotovitve pristojnih v OZN.

United News of India je med redkimi časniki, ki kažejo, kdo nam v resnici - laže. Vir: Posnetek zaslona

Athens News na primer odgovor na zgornje vprašanje ponuja že v naslovu članka »UN cannot confirm Ukraine’s accusations against Russia of stealing grain

»OZN ne more potrditi obtožb Ukrajine proti Rusiji o kraji žita,« se glasi prevod.

Če OZN ne more potrditi obtožb Ukrajine, potem je jasno, da v isto vrečo neresnic sodijo tudi izjave Charlesa Michela in von der Leynove na isto temo.

Šefica Evropske komisije je na primer tudi 24. maja v Davosu ostro napadla Rusijo.

Ob ideji, da bi se Ukrajina obnavljala z na Zahodu zamrznjenim premoženjem ruskih državljanov, podjetij, bank … je von der Leynova med prvimi javno oponesla Moskvi obtožbe režima v Kijevu, češ da Rusija blokira ukrajinska pristanišča in s tem izvoz žita, ter da namenoma kopiči zaloge hrane.

In s tem dviguje svetovne cene hrane kot sredstvo izsiljevanja.

Rusko blokado ukrajinskih pristanišč in s tem izvoza na milijone ton žit, namenjenih predvsem v Severno Afriko in Azijo, je označila kot sramotna dejanja, zaradi katerih svetovne cene hrane rastejo v nebo.

Po njenih stopinjah je nato šel tudi Michel, ki se je na ponedeljkovi seji Varnostnega sveta upal celo trditi, da se je na lastne oči prepričal o resničnosti tega, kar govori (glede ruske kraje ukrajinskega žita!).

Naj spomnimo še, da je enake, očitno neresnične in nepreverjene trditve medtem razširjal tudi ameriški zunanji minister Antony Blinken.

Tudi ta je v ponedeljek poročila o tem, da Rusija krade ukrajinsko žito in ga nato prodaja za lasten dobiček, označil za verodostojna, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.

Portal Athens News je v zvezi z vsemi temi kontradiktornimi izjavami sklenil, da je »skupna operacija administracije Zelenskega in kolektivnega Zahoda, da bi Rusijo obtožili kraje ukrajinskega žita, propadla

Athens News ob tem pripomni, da je Washington sredi maja poslal opozorilo 14 državam (večinoma afriškim), da ruske ladje poskušajo prodati »ukradeno ukrajinsko žito«.

To novico v režiji administracije ameriškega predsednika Joeja Bidna je v svet lansiral The New York Times, opozarja grški časnik.

Toda agencije Združenih narodov ne morejo potrditi obtožb, ki jih je Kijev podal proti Moskvi o domnevni kraji in izvozu ukrajinskega žita.

Na vprašanja novinarjev v zvezi s temi obtožbami med informativnim brifingom v torek je Dujarric namreč dejal, da niti urad generalnega sekretarja OZN niti Svetovni program za hrano (WFP) OZN nimata nobenih verodostojnih informacij o tej zadevi, poroča FNA.

OZN je preučila nedavna poročila medijev, da Rusija izvaža ukrajinsko žito, je povedal uradni predstavnik generalnega sekretarja Antónia Guterresa Stéphane Dujarric.

Na to informacijo so opozorili tudi predstavniki Svetovnega programa za hrano.

Toda nihče, po besedah Stéphana Dujarrica ukrajinskih obtožb ni mogel potrditi.

»Ta poročila smo videli v medijih, se pogovarjali s kolegi iz Svetovnega programa za hrano. Ne morejo potrditi teh trditev. WFP, tako kot vsi mi, se zavzema za prost pretok hrane iz Črnega morja, da bi zagotovili izpolnjevanje potreb ljudi po vsem svetu,« je v izjavi dejal tiskovni sekretar generalnega sekretarja OZN.

Ukrajina je Moskvo večkrat obtožila, da je med nenehnim konfliktom, ki je izbruhnil konec februarja, »krala« njene zaloge pšenice.

Nazadnje je s takšnimi obtožbami Rusijo obmetaval veleposlanik Ukrajine v Turčiji Vasyl Bodnar.

»Rusija brezsramno krade ukrajinsko žito in ga pošilja v tujino s Krima, tudi v Turčijo,« je v petek dejal Bodnar in dodal, da je Kijev prosil Ankaro, naj »pomaga rešiti to vprašanje«.

Ukrajina in zahodne države Kremelj nenehno obtožujejo, da ovira izvoz žita z blokiranjem ukrajinskih črnomorskih pristanišč, in sicer glavnega trgovskega središča Odese.

Rusija pa je takšne trditve zavrnila ob poudarku, da je pripravljena zagotoviti varen prehod plovil za prevoz žita iz pristanišč.

Za motnje pretoka žita so predvsem odgovorna dejanja Kijeva in obsežno miniranje obale s strani ukrajinske vojske, opozarja Moskva.

Da je ukrajinskih min res ogromno in da so jih ukrajinske sile posejale vsepovsod, tako na kopnem kot v morju, pa kaže ruski video posnetek razminiranja, v tvitu zgoraj.

Rusija je napadla sosednjo državo po tem, ko Ukrajina ni izpolnila pogojev mirovnih sporazumov iz Minska, prvič podpisanih leta 2014.

Protokoli sklenjeni s posredovanjem Nemčije in Francije so bili zasnovani tako, da bi odcepljenim regijam v Donbasu z večinsko ruskim prebivalstvom (gre za nedavno osamosvojeni Doneško in Lugansko ljudsko republiko) dali poseben status v ukrajinski državi.

Kremelj je prav tako večkrat zahteval, da se Ukrajina uradno razglasi za nevtralno državo, ki se nikoli ne bo pridružila vojaškemu bloku Nata, ki ga vodijo ZDA.

Kijev je kot del propagandnega boja med vojno sproduciral tudi zgodbo o zločinskih Rusih, ki naj bi izsiljevali svet z nevarnostjo lakote zaradi tatvine ukrajinskega žita

O problematiki prevoza žita so v sredo razpravljali tudi turški minister za nacionalno obrambo Hulusi Akar in ruski obrambni minister Sergej Šojgu.

Na isto temo se je v sredo ruski zunanji minister Sergej Lavrov med obiskom v Ankari pogovarjal s turškim vodstvom.

Lavrova je nato med tiskovno konferenco z zunanjim ministrom Turčije ukrajinski poročevalec poskusil izzvati z vprašanjem o ruski 'kraji' žit iz Ukrajine.

Diplomatski odgovor Lavrova se je glasil: »Vi (Ukrajinci) ste vedno tako obsedeni s tem, kaj lahko od kod ukradete, da ste prepričani, da vsi tako razmišljajo!«

Pred tem so ZDA in njihovi zavezniki Rusijo obtožili, da namerno blokira dobavo kmetijskih proizvodov iz Ukrajine, češ da to lahko vodi svet v globalno prehransko krizo.

Ruske oblasti so obtožbe zanikale.

Predsednik Rusije Vladimir Putin je 3. junija napovedal, da je mogoče žito izvažati v petih smereh, od katerih je ena Belorusija.

Po navedbah New York Timesa je ameriška administracija navedla imena treh tovornih ladij, ki so domnevno zapustile črnomorska pristanišča z žitom na krovu.

State Department je v odgovor na zahtevo istega časnika dejal, da ZDA »sodelujejo z drugimi državami, da bi preprečile prodajo žita, ki je bilo verjetno ukradeno iz Ukrajine.« Uradniki iz več drugih držav naj bi potrdili novinarjem New York Timesa, da jih je Washington prosil, naj preprečijo nakup nezakonito pridobljenega ukrajinskega žita. Sogovorniki časnika so poudarili, da ameriška zahteva ni bila obvezujoča.

New York Times piše tudi o dilemi, ki se je pojavila v afriških državah po prejemu sporočila iz Washingtona: po eni strani je mogoče dobiti poceni žito v ozadju naraščajočih svetovnih cen, po drugi strani pa nakup žita iz Rusije ne bi ugajal Združenim državam in bi pomenil dobiček zahvaljujoč dejanjem ruske vojske v Ukrajini.

Po besedah direktorja Kenijskega mednarodnega inštituta za strateške študije HORN Hassana Hannenje je pomanjkanje hrane v Afriki tako akutno, da je državam črne celine vseeno, od kod prihaja; lahko tudi iz Ukrajine.

»Zanje to ni dilema. Tisti, ki poskušajo tukaj pridigati o morali, so v hudi zmoti,« svari strokovnjak.

Po projekcijah ukrajinskih oblasti, naj bi si Rusija prisvojila do 500.000 ton žita v vrednosti do 100 milijonov dolarjev.

Kijev trdi, da je večina tega žita odvzeta iz Zaporožja, Hersona, Donecka in Luganska.

Del te količine naj bi Rusi s tovornjaki poslali na Krim in nato natovorili na ladje.

Toda vse te obtožbe ukrajinskih oblasti postavlja pod vprašaj dejstvo, da jih nihče, celo OZN - ne more z gotovostjo potrditi.

Oziraje na prejšnje manipulativne in neresnične trditve uradnega Kijeva (spomnimo se samo ukrajinske varuhinje človekovih pravic, odstavljene, ker je lagala o ruskih zločinih) bi bilo za pričakovati, da so ameriški in voditelji EU bolj previdni pri obtoževanju Rusije na podlagi ukrajinskih virov.

Kdo nam laže: ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je postavil pogoje za izvoz žit ob priznanju, da sam ne dovoli izvoza. Izsiljuje ves svet in bo, opozarja, raje pustil, da čez 20 miljonov ton žita - zgnije. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Vendar pa previdnost očitno nima nič s cilji voditeljev ZDA in njihovih oprod v EU, ki se vse bolj očitno zapletajo v vojno z Rusijo.

In iz dneva v dan dokazujejo, da gre v vojni resnica res prva rakom žvižgat.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek