REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

TaTrenutek -
Biden nas rine v III. svetovno vojno: Predsednik ZDA odločil, da bo NATO z raketami dolgega dosega napadel Rusijo! Zapri 

5 zgrešenih ocen Zahoda: »Putin noče ukrajinskega ozemlja, režim ni na steklenih nogah, verjame, da zmaguje v vojni!«

5 zgrešenih ocen Zahoda: »Putin noče ukrajinskega ozemlja, režim ni na steklenih nogah, verjame, da zmaguje v vojni!«Spopad velesil: ameriški časopis svojo analizo sklene dokaj črnogledo, ko gre za odgovor na naslednje vprašanje: Kako dolgo bi lahko vojna trajala? Vir: Posnetek zaslona, Twitter
Ameriški časopis našteva pet napačnih toda pogostih ocen Zahoda o Putinu in Rusiji.

Eden od razlogov, zakaj je tako težko razumeti namere Rusije – zlasti ko gre za vojno v Ukrajini – je v bistveni razliki med tem, kako zunanji opazovalci vidijo dogodke in kako nanje gleda Kremelj.

Zadeve, ki se marsikomu zdijo očitne, kot je nezmožnost Rusije za vojaško zmago, v Moskvi dojemajo povsem drugače.

Dejstvo je, da večina razprav o tem, kako pomagati Ukrajini zmagati na bojišču, prisiliti Kijev k popuščanju in ali naj se dovoli ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, da reši svojo čast, nimajo veliko skupnega z realnostjo, ugotavlja ameriški Foreign Policy.

Ameriški časopis v nadaljevanju navaja pet pogostih (in popolnoma zgrešenih!) ocen oziroma predpostavk Zahoda o Putinu. In Rusiji.

Foreign Policy z lekarniško tehtnico razčlenjuje zahodne domneve tudi o tem, kako ruski predsednik gleda na ukrajinsko vojno.

In ugotavlja, da so se vse izkazale za - napačne. Pa poglejmo.

1. predpostavka: Putin ve, da izgublja

Zgornja domneva izhaja iz napačnega prepričanja, da je glavni cilj Rusije prevzeti nadzor nad velikimi deli Ukrajine. In zato, ko ruska vojska ne napreduje ali se celo umika, na Zahodu temu navdušeno ploskajo, saj je zanje to Putinov neuspeh.

Vendar Putinov glavni cilj v tej vojni, kot opozarja ameriški Foreign Policy ni bil nikoli pridobiti ozemlja, temveč preprečiti Zahodu, da bi ukrajinsko ozemlje izkoristil kot most za protiruske geopolitične dejavnosti.

Zahodu nikakor ne uspe prebrati Putina ali njegovih načrtov. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Posledično Rusija svoje vojaške operacije ne vidi kot neuspešne.

Ukrajina se ne bo pridružila zvezi NATO, niti ne bo mogla v miru obstajati, ne da bi upoštevala ruske zahteve po »denacifikaciji« in »demilitarizaciji« - kar pomeni ustavitev kakršnega koli vojaškega sodelovanja Kijeva z Natom.

Ukrajina se ne bo pridružila zvezi NATO, niti ne bo mogla v miru obstajati, ne da bi upoštevala ruske zahteve po »denacifikaciji« in »demilitarizaciji« - kar pomeni ustavitev kakršnega koli morebitnega vojaškega sodelovanja Kijeva z Natom.

Za dosego teh ciljev mora Rusija ohraniti svojo vojaško prisotnost na ukrajinskem ozemlju in še naprej napadati ukrajinsko infrastrukturo.

Ni potrebe po velikem teritorialnem osvajanju ali okupaciji Kijeva.

Tudi priključitev Luganske in Doneške regije, ki jo Moskva vidi kot le vprašanje časa, je za Rusijo sekundarni cilj, ker želi, da Ukrajina plača za napačne, prozahodne geopolitične izbire v zadnjih dveh desetletjih.

Zato v Putinovih očeh te vojne - ne izgublja.

Pravzaprav najbrž verjame, da zmaguje, sklepa ameriški časnik.

Tedanji predsednik Rusije in ZDA, Mihail Gorbačov in Ronald Reagan sta naredila najpomembnejše korake h končanju hladne vojne med Zahodom in Vzhodom. Tudi s podpisom sporazuma o omejevanju jedrskega oboroževanja konec leta 1987 (od katerega so ZDA enostransko odstopile v času administracije Donalda Trumpa). Nato je padel Berlinski zid, simbol hladne vojne. Toda Zahod je hkrati prelomil obljubo, da se NATO ne bo širil proti Vzhodu oziroma ruskim mejam. Administracija ameriškega predsednika Joeja Bidna je to zgrešeno politiko skupaj z nesposobnimi voditelji Evropske unije samo nadaljevala... Vir: Posnetek zaslona, Twitter

2. predpostavka: Zahod bi moral Putinu pomagati »rešiti svojo čast« in tako zmanjšati tveganje v smeri stopnjevanja konflikta

Bi to končalo konflikt?

Predstavljajte si situacijo, v kateri Ukrajina sprejme večino ruskih zahtev – prizna Krim kot ruski, Donbas pa kot neodvisen in se obveže, da se nikoli ne bo pridružila Natu.

Bi to končalo konflikt?

Tudi če se marsikomu zdi odgovor na to vprašanje logičen in na dlani: »da«, je ta napačen, pojasnjuje ameriški Foreign Policy.

Rusija morda bije bitko z Ukrajino, vendar se geopolitično vidi v vojni proti Zahodu na ukrajinskem ozemlju.

Ne glede na kakršno koli popuščanje s strani Ukrajine bo Putin še naprej stopnjeval vojno, vse dokler Zahod ne spremeni svojega pristopa in ne prizna, da je, kot pravi Putin, koren problema v tem, da Washington že 30 let ignorira varnostne pomisleke Rusije glede širitve Nata.

V Kremlju Ukrajino vidijo kot protirusko orožje v rokah Zahoda – zato njeno uničenje ne bo samodejno pripeljalo do zmage Rusije v tej geopolitični igri. Za Putina ta vojna ne poteka le med Rusijo in Ukrajino, a ukrajinsko vodstvo ni neodvisen akter, ampak zahodno orodje.

Ne glede na kakršno koli popuščanje s strani Ukrajine bo Putin še naprej stopnjeval vojno, vse dokler Zahod ne spremeni svojega pristopa in ne prizna, da je, kot pravi Putin, koren problema v tem, da Washington že 30 let ignorira varnostne pomisleke Rusije glede širitve Nata.

Nerealne zahteve Rusije, ki jih je Kijev zavrnil, so le način, da Kremelj poveča svoj vložek v spopadu med Rusijo in Zahodom, s čimer preizkuša sposobnost Zahoda, da ostane enoten in dosleden.

Zahod danes vidi problem v popolnoma zgrešeni luči – v prizadevanju, da bi ustavil rusko napredovanje na ukrajinski fronti in s tem tudi vojno, hkrati se zmotno osredotoča na umetne izgovore Moskve za invazijo in spregleda Putinovo zaskrbljenost glede »zahodne grožnje«.

3. predpostavka: Putin ne izgublja samo na bojišču, ampak mu grozi tudi državni udar

Dejansko je situacija postavljena povsem drugače, obratno.

Ruska elita je strnila svoje vrste okoli Putina kot edinega voditelja, ki lahko okrepi politični sistem in prepreči nemire.

Evropske sankcije proti Rusiji je deloma zavrla Madžarska. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Elita je politično impotentna, prestrašena in ranljiva – vključno s tistimi, ki jih v zahodnih medijih prikazujejo kot podžigalce vojne.

Kakršna koli poteza proti Putinu je danes enakovredna samomoru, razen če Putin ne začne izgubljati sposobnosti vladanja (fizično ali duševno).

Pod črto: kljub novim delitvam in razpokam znotraj režima, Putinova vladavina ni ogrožena.

4. domneva: Putin se boji protivojnih protestov

Res je, da se Putin boji protivojnih protestov, toda hkrati mora upoštevati željo mnogih Rusov, da želijo videti uničenje tega, kar imenujejo ukrajinski nacisti.

Razpoloženje javnosti bi lahko spodbudilo eskalacijo, zaradi česar bi lahko bil Putin le še bolj odločen nadaljevati in stopnjevati vojno, četudi bi to bila posledica propagande samega Kremlja.

5. domneva: Putin je globoko razočaran nad svojim ožjim krogom sodelavcev

To je vprašanje, o katerem se na Zahodu intenzivno razpravlja v krogih visoke politike, med odločevalci in nato opleta v osrebnjih zahodnih medijih.

Te domneve izhajajo iz špekulacij o aretaciji nekdanjega namestnika vodje Putinovega kabineta Vladislava Surkova, pridržanju Sergeja Besede, višjega varnostnega častnika odgovornega za Ukrajino, in čistkah v Putinovem najožjem krogu.

Putinov ožji krog, kot ga vidi Zahod. Vir: Posnetek zaslona, Twitter
Putinov t. i. ožji krog, kot ga vidijo na Zahodu. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Na vse te govorice je treba gledati s skrajnim skepticizmom, opozarja Foreign Policy.

Prvič, nobena od njih ni bila potrjena.

Poleg tega dobro obveščeni in zaupanja vredni viri trdijo, da niti Beseda niti Surkov nista bila aretirana.

Drugič, Putin je verjetno razburjen in razočaran nad svojim osebjem, vendar izvajanje čistk med njegovimi sodelavci ni v njegovem slogu, razen, če so bili storjeni resni zločini.

Putinu so pomembni samo nameni, in če so ga ruske tajne službe napačno informirale brez zlih namenov, kazenskega pregona ne bo.

Ne nazadnje, Putin je od vsega začetka skrbno vodil vojaško kampanjo v Ukrajini, tako da je bilo za podrejene zelo malo prostora za kakršno koli pobudo.

Vse to pomeni, da je dilema Zahoda – podvojiti podporo Ukrajini ali pa pomiriti Putina, ker je obupan in zato še bolj nevaren – v osnovi napačna.

Možna sta lahko le dva izida. Ali bo Zahod spremenil svoj pristop do Rusije in začel resno jemati ruske pomisleke, ki so privedli do te vojne, ali pa bo Putinov režim razpadel in bo Rusija revidirala svoje geopolitične ambicije.

V tem trenutku se tako Rusiji kot Zahodu zdi, da je nasprotna stran obsojena na propad in da je čas na njihovi strani.

Putin sanja o tem, da bi Zahod razklali politični pretresi, medtem ko Zahod sanja, da bi Putina odstranili ali strmoglavili.

Ameriški časopis svojo analizo sklene dokaj črnogledo, ko gre za odgovor na naslednje vprašanje: Kako dolgo bi lahko vojna trajala?

A nihče nima prav, opozarja Foreign Policy.

Konec koncev je sporazum med Rusijo in Ukrajino možen le kot podaljšek širšega dogovora med Rusijo in Zahodom ali kot posledica kolapsa Putinovega režima.

Ameriški časopis svojo analizo sklene dokaj črnogledo, ko pride do sklepa, kakšno predstavo nam vse naštete zmote Zahoda dajejo glede vprašanja, kako dolgo bi lahko vojna trajala?

Odgovor Foreign Policyja je neizprosen: v najboljšem primeru - več let.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke