REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Neuspela trgovina vlade: teran po sodbi sodišča EU še naprej tudi na Hrvaškem, na izgubi bodo potrošniki

Neuspela trgovina vlade: teran po sodbi sodišča EU še naprej tudi na Hrvaškem, na izgubi bodo potrošnikiJanez Janša, Ursula von der Leyen ter kupčija: teran za opustitev preiskave BS. Vir: Twitter

Trgovina, po kateri bi vlada tožbo zaradi terana proti Evropski komisiji umaknila, Evropska komisija pa bi umaknila tožbo zoper Slovenijo zaradi ravnanja organov pregona ob preiskavi »bančne luknje«, o kateri smo že poročali - očitno ni uspela.

Splošno sodišče Evropske unije v Luksemburgu je zavrnilo tožbo Slovenije proti Evropski komisiji zaradi dodelitve izjeme pri uporabi imena teran na etiketi hrvaških vin.

Izjema, ki je bila Hrvaški dodeljena leta 2017, bo tako veljala še naprej.

Kadar ime sorte vinske trte vsebuje zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo ali je sestavljeno iz nje, se to ime ne uporablja za označevanje kmetijskih proizvodov.

Slovenija, ki je teran v Evropski uniji zavarovala z zaščiteno označbo porekla, je v tožbi, vloženi septembra 2017, izpodbijala omenjeni delegirani akt, konkretno uporabo pooblastila Evropske komisije na podlagi tretjega odstavka 100. člena Uredbe o skupni ureditvi kmetijskih trgov (CMO), ki je začela veljati 1. januarja 2014, in sicer tako z vsebinskega vidika kot njegovo retroaktivno uporabo.

Tretji odstavek 100. člena namreč določa: »Kadar ime sorte vinske trte vsebuje zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo ali je sestavljeno iz nje, se to ime ne uporablja za označevanje kmetijskih proizvodov.

Da se upoštevajo obstoječe prakse označevanja, se na komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi določi izjeme od tega pravila.«

Slovenija je ob tem trdila, da je Komisija s tem, ko je izpodbijani uredbi priznala učinek za nazaj, kršila načela pravne varnosti, spoštovanja pridobljenih pravic in varstva legitimnih pričakovanj.

Sodišče je v celoti pritrdilo argumentom Komisije, ki je ves čas vztrajala, da je teran vendarle tudi vrsta grozdja na Hrvaškem, zato je v skladu s pravili EU-ja mogoča omejena izjema za uporabo tega imena, ki pa nikakor ne vpliva na slovenske proizvajalce vina teran.

Splošno sodišče je ugotovilo, da je komisija 100. člen sicer uporabila retroaktivno, česar zakonodajalec ni predvidel, a da se je z uredbo uresničeval cilj splošnega interesa, zaradi katerega ji je bilo treba priznati retroaktivni učinek.

Ob tem sodišče poudarja, da je bil namen uredbe zaščititi zakonite prakse označevanja, ki so na Hrvaškem obstajale 30. junija 2013, torej ob vstopu države v Unijo, ter rešiti konflikt med temi praksami in zaščito slovenskega terana.

Sodišče je presodilo tudi, da Slovenija ni dokazala, da so bila zaradi obsega in načina ureditve retroaktivnega učinka izpodbijane uredbe kršena legitimna pričakovanja slovenskih proizvajalcev vin.

Sodišče je v celoti pritrdilo argumentom Komisije, ki je ves čas vztrajala, da je teran vendarle tudi vrsta grozdja na Hrvaškem, zato je v skladu s pravili EU-ja mogoča omejena izjema za uporabo tega imena, ki pa nikakor ne vpliva na slovenske proizvajalce vina teran, saj ti ohranjajo izključne pravice v okviru zaščitene označbe porekla.

Slovenija z odločitvijo Sodišča EU-ja v zadevi teran ni zadovoljna in jo obžaluje.

Sodbo, ki je nepravnomočna, bo zdaj podrobno proučila in se nato odločila o nadaljnjih korakih, so v sporočilu za javnost zapisali na kmetijskem ministrstvu.

Slovenija ima za pritožbo na odločitev sodišča dva meseca časa.

Slovenski zastopniki na razglasitvi sodbe v Luksemburgu sicer niso bili navzoči.

Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so v odzivu na odločitev sodišča spomnili, da pravni red EU določa splošno prepoved označevanja vin s sorto vinske trte, ki vsebuje naziv zaščitene označbe porekla. Namen te prepovedi sta zlasti preprečevanje zavajanja potrošnikov in poštena konkurenca na trgu Unije.

Po današnji odločitvi sodišča ostaja v veljavi izjema označevanja za hrvaško vino z imenom sorte teran pod pogojem, da sta naziva Hrvatska Istra in Teran v istem vidnem polju ter zapis besede teran z manjšimi črkami kot Hrvatska Istra.

Zakonodaja komisiji sicer pod določenimi pogoji omogoča, da lahko odobri tudi izjemo od te prepovedi.

Po današnji odločitvi sodišča ostaja v veljavi izjema označevanja za hrvaško vino z imenom sorte teran pod pogojem, da sta naziva Hrvatska Istra in Teran v istem vidnem polju ter zapis besede teran z manjšimi črkami kot Hrvatska Istra.

»Kljub odločitvi sodišča pa ime teran na ozemlju EU ostaja zaščitena označba porekla izključno za slovensko vino, ki se tradicionalno prideluje iz sorte vinske trte refošk na geografskem območju Krasa, saj predmet tega sodnega postopka ni bilo vprašanje veljavnosti slovenske zaščite terana, pač pa le veljavnost Hrvaški odobrene izjeme,« poudarjajo na ministrstvu.

Nekdanji minister za kmetijstvo Dejan Židan je poudaril, da zaradi odločitve sodišča EU v zvezi s teranom občuti »grenkobo.«

»A uspelo nam je, da smo ohranili zaščito terana,« je dejal v izjavi za medije v prostorih Državnega zbora.

»Teran je samo in izključno slovensko vino,« je poudaril in zatrdil, da to priznava tudi Evropska komisija.

'Teran je samo in izključno slovensko vino. Tisti, ki so izgubili z odločitvijo sodišča EU, so potrošniki.'

Židan je spomnil, da je slovenskim vinarjem uspelo ob zaščiteni označbi porekla doseči dodatno zaščito terana, in sicer zaščito blagovne znamke. Ta prav tako varuje teran kot zgolj slovenski.

»Tisti, ki so izgubili z odločitvijo sodišča EU, so potrošniki,« je poudaril Židan.

Ne bodo namreč vsi potrošniki ločili vina teran od nekega drugega vina, ki se imenuje Hrvatska Istra, z manjšo pisavo pa je ob tem napisano ime vinske trte oz. grozdja teran, je menil.

Na očitke, da Židan kot takratni minister za kmetijstvo ni dovolj komuniciral z Evropsko komisijo in Hrvaško, je sedanji poslanec SD poudaril, da je bilo sestankov z Brusljem ogromno.

»Komisija je najprej želela izjemo, ki bi dovolila, da tudi na hrvaški steklenici piše teran,« je spomnil Židan.

S Hrvaško pa ni bilo o čem govoriti, je menil.

»S sosednjimi državami smo se pogovarjali o odprtih zadevah ‒ o kranjski klobasi, istrskem pršutu, varaždinskem zelju, kulenu in še marsičem. Za teran pa smo dobili zaščito že leta prej in ni bilo razloga, da bi se o njej pogovarjali z državo, ki zaščiti ni nasprotovala, ko smo jo uveljavljali, niti ko je vstopala v EU,« je sklenil.

Delite članek