REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Umazana kupčija: Slovenija proučuje umik tožbe zaradi terana v zameno za zaščito »banksterjev« v primeru »bančne luknje«

Umazana kupčija: Slovenija proučuje umik tožbe zaradi terana v zameno za zaščito »banksterjev« v primeru »bančne luknje«Janez Janša, Ursula von der Leyen ter kupčija: teran za opustitev preiskave BS

Med Slovenijo in Evropsko komisijo (EK) sta odprti dve pravni fronti, po informacijah naših dobro obveščenih virov pa si slovenska vlada prizadeva, da bi istočasno zaprla obe - umaknila tožbo zaradi terana in s tem dosegla umik tožbe EK zoper Slovenijo zaradi preiskave bančne luknje.

O tem se že dalj časa širijo tudi govorice v slovenskih in evropskih diplomatskih krogih.

Zadeve naj bi razrešili tako, da bi Slovenija umaknila tožbo zoper Evropsko komisijo v »primeru Teran«, istočasno pa bi Evropska komisija umaknila svojo tožbo proti Sloveniji v primeru domnevne kršitve bančne tajnosti ob preiskavah slovenskih kriminalistov v Banki Slovenije in NLB.

Pred nekaj tedni so se slišale govorice, da slovenska vlada morda razmišlja o umiku tožbe zaradi Terana – ki jo tehnično, vodi proti Evropski komisiji - v zameno za to, da Evropska komisija umakne svojo tožbo proti Sloveniji glede NLB in Banke Slovenije.

Evropska centralna banka (ECB) je namreč trdila, da so bile ob preiskavah nepravilnosti oškodovane tudi njene pravice.

Ali je to res in ali je tudi sam slišal kakšne informacije o tem, smo povprašali tudi nemškega doktoranta in bruseljskega strokovnjaka za slovensko-hrvaške spore Thomasa Bickla.

Priznal je, da neposrednih potrditev za omenjeni dogovor, ki ga potrjujejo naši viri nima, da pa je tudi sam slišal podobne informacije.

»Presenetljivo je, da se na odločitev Evropskega sodišča (CJEU) sedaj čaka že več kot tri leta. Pred nekaj tedni so se slišale govorice, da slovenska vlada morda razmišlja o umiku tožbe zaradi Terana – ki jo tehnično, vodi proti Evropski komisiji - v zameno za to, da Evropska komisija umakne svojo tožbo proti Sloveniji glede NLB in Banke Slovenije. Zdi se, da morda potekajo pogovori med obema stranema,« je ocenil Thomas Bickl.

Kar se bančne zadeve tiče, poleg informacij, ki se širijo v »dobro obveščenih krogih« to, da se nekaj v tej zvezi res dogaja, potrjuje tudi pismo, ki ga je predsednik slovenske vlade Janez Janša poslal predsednici Evropske komisije.

Pismo Janeza Janše predsednici EK
Pismo Janeza Janše predsednici Evropske komisije.

Ekonomist dr. Jože Mencinger je že ob razkritju tega pisma zapisal, »da je to vsaj nenavadno ravnanje, kajti če kdo, bi morala za poravnavo prositi ECB.«

Mnogi so v Sloveniji že pred leti zahtevali, da bi morala Slovenija tožiti ECB in Evropsko komisijo zaradi škode, ki sta jo povzročili ob sanaciji bank v letu 2013 skupaj s takratnim guvernerjem BS Boštjanom Jazbecem (ki je predčasno končal mandat in odšel na delo v ECB) in v sodelovanju s takratnim ministrstvom za finance ter slovenskimi oblastmi.

Takratni sklic parlamenta je namreč kot po tekočem traku prejemal in v zakonih uveljavljal navodila, ki so jih kar po elektronski pošti pošiljali nižji uradniki Evropske komisije.

Zdi se, da morda potekajo pogovori med obema stranema.

ECB in Evropska komisija sta takrat namreč prisilili Slovenijo, da bančno luknjo ocenjujejo tuji ocenjevalci in da tuji ocenjevalci ocenjujejo tudi zastavljeno premoženje.

Na čelu vlade je bila tedaj Alenka Bratušek, pred njo pa je bil na istem položaju Janez Janša.

V tistem času sta dva tuja ocenjevalca bančne luknje – z različnima metodama – prišla do razlike v višini 1,6 milijarde evrov.

Vendar nihče, posebno pa ne Banka Slovenije, ni vprašal, od kod tolikšna razlika; enostavno so sprejeli višjo oceno.

Posledica takšne »sanacije« je bila tudi razprodaja slovenskih bank, veliko škodo pa so utrpeli lastniki delnic in obveznic. Spori o tem potekajo še danes.

»Kaže, da za to ne bo nihče odgovarjal. Guverner Jazbec je bil celo nagrajen z odpravnino in službo v ECB, kjer naj bi skrbel za varnost evropskega bančnega sistema je opozoril dr. Jože Mencinger.

Boštjan Jazbec
Nekdanji guverner BS Boštjan Jazbec je kariero nadaljeval v - ECB. Prav njeni uradniki pa so vpleteni v morebiten rop slovenskega bančnega premoženja. Vir: Twitter

Da zdaj slovenska vlada prosi ECB za poravnavo, ker naj bi slovenska policija pregledovala kriminalne posle, je izredno nenavadno.

Zakaj bi bilo to v interesu Janeza Janše še ni povsem jasno.

Najverjetneje Janši odpiranje podatkov o sanaciji bank ne ustreza, ker je bil v letih 2012 in 2013 na čelu tedanje vlade, ki je v Slovenijo pozivala »trojko« in je bil prav zaradi odločitev njegove tedanje vlade - končni strošek bančne sanacije višji.

Povsem mogoče je, da so na ta način imeli korist tudi podjetniki, ki so bili povezani s tedanjo vlado in SDS.

Najverjetneje Janši odpiranje podatkov o sanaciji bank ne ustreza, ker je bil v letih 2012 in 2013 na čelu vlade, ki je v Slovenijo pozivala »trojko« in je bil zaradi odločitev njegove tedanje vlade - končni strošek bančne sanacije višji. Povsem mogoče je, da so na ta način imeli korist tudi podjetniki, ki so bili povezani s tedanjo vlado in SDS.

SDS je tudi ves čas podpirala nekdanjega guvernerja Jazbeca, s katerim ima dobre odnose tudi Andrej Šircelj, minister za finance v Janševi vladi.

Kar se tiče terana, pa bo splošno sodišče EU v Luksemburgu odločitev v primeru slovenske tožbe proti Evropski komisiji zaradi dodelitve izjeme Hrvaški pri uporabi imena teran izreklo 9. septembra, so za STA potrdili na kmetijskem ministrstvu, ki ga vodi sporna Aleksandra Pivec.

Slovenija, ki je teran v EU sicer že zavarovala z zaščiteno označbo porekla, je tožbo vložila septembra 2017.

Slovenija s tožbo spodbija delegirani akt, ki je začel veljati sredi leta 2017 in po katerem lahko Hrvaška ime sorte grozdja teran uporablja za vino z zaščiteno označbo porekla Hrvatska Istra pod pogojem, da sta naziva Hrvatska Istra in teran na istem vidnem polju ter da je napis teran manjši.

Za to je bila odgovorna še prejšnja, Junckerjeva Evropska komisija.

Slovenija, ki jo na sodišču zastopa agentka Verena Klemenc, meni, da je izjema nezakonita, zavajajoča za potrošnike in da povzroča gospodarsko škodo slovenskim pridelovalcem terana.

Teran je bil zmeraj slovenski, v prihodnje pa bi lahko bil tudi - hrvaški ...

Trdi tudi, da bi bilo treba to vprašanje rešiti ob pristopu članice k Evropski uniji, kar potrjuje tudi praksa, saj je primer terana edini, ko je Komisija izjemo dodelila šele štiri leta po vstopu nove članice (Hrvaške) v Unijo.

Po soočenju stališč Slovenije ter Evropske komisije in Hrvaške decembra lani je bilo neuradno mogoče slišati, da je izid zelo nehvaležno napovedovati.

V krogih SDS pa se že dalj časa vrstijo kritike, da je prejšnji predsednik SD Dejan Židan še kot kmetijski minister menda »zavozil« celoten primer.

V krogih SDS pa se že dalj časa vrstijo kritike, da je prejšnji predsednik SD Dejan Židan še kot kmetijski minister menda 'zavozil' celoten primer.

Evropska komisija, ki jo je na prvi ustni obravnavi zastopala Barbara Rous iz pravne službe, je svoj nastop začela z besedami, da si ne more pomagati, da si ne bi zastavila vprašanja, kako bi se ta spor odvijal, če bi Hrvaška vstopila v Unijo pred Slovenijo.

Izpostavila je, da Komisija nikakor ni prekoračila svojih pooblastil za dodelitev izjeme, ki so bila vsebinsko enaka že pred uveljavitvijo omenjene uredbe.

Komisija je izpostavila tudi, da je bilo treba obravnavati legitimna pričakovanja hrvaških vinarjev, ki so ime teran za svoja vina uporabljali pred vstopom v Unijo, in zagotoviti, da se ne bi znašli v slabšem položaju.

Prav tako je poudarila, da je Evropska komisija z delegirano uredbo ukrepala šele štiri leta po vstopu Hrvaške v Unijo, ker je pričakovala sporazumno rešitev vpletenih držav.

V Konzorciju kraških pridelovalcev terana si kaj drugega kot zmage na sodišču niti ne predstavljajo, saj teran predstavlja več kot 80 odstotkov vsega vina.

»Predstavljajte si, kaj bi pomenilo, če bi izgubili teran. To bi pomenilo propad vinogradništva na Krasu. Proti temu se borimo,« je že pred časom dejal Boris Lisjak.

Vendar bi se prav to morda lahko kmalu tudi zgodilo.

Janševa vlada bi lahko slovenski teran žrtvovala zato, da se prikrijejo pravi krivci za preplačano sanacijo bančne luknje.

S tem bi bili skoraj zagotovo zaščiteni nekateri »banksterji«, ki bi sedanji vladi in ECB lahko dolgovali zelo veliko, na podoben način pa bi tudi hrvaški predsednik vlade Andrej Plenković lahko hrvaškim vinarjem in javnosti predstavil novo »zmago«.

Z umikom tožbe bi tako Janša in SDS dosegla tudi politično zmago, saj bi kaznovali volivce SD in jezo ljudi obrnili proti SD, ki je menda zapravila teran.

Obrambo te »zamenjave« oziroma umazane kupčije pa bo slovenska vlada, kot je razvidno že iz dosedanjih odzivov, poskušala ubraniti z argumentacijo, da je vlada Slovenijo razbremenila dveh sporovspora s Hrvaško, ki ga je itak že zavozila SD in bi ga Slovenija verjetno izgubila in spor z Evropsko komisijo, ki ga Slovenija prav tako naj »ne bi mogla dobiti.«

Povsem očitno je tudi, da so obrambo terana zelo vneto zagovarjali prav v stranki SD, ki ima veliko volivcev tudi na Primorskem, medtem ko je SDS ves čas sporočala, da je bitka za teran izgubljena in da so zato krivi Dejan Židan in SD.

Z umikom tožbe bi tako Janša in SDS dosegla tudi politično zmago, saj bi kaznovali volivce SD in jezo ljudi obrnili proti SD, ki je menda zapravila teran.

SD pa je pod vodstvom Tanje Fajon že stranka, ki je postala druga najmočnejša v Sloveniji.

Če je vse to o dogovorjeni kupčiji glede terana in obravnave bančne luknje res, pa nikoli ne bi izvedeli, ker bi bili vsi spori rešeni s »poravnavami.«

Von der Leyen in Jean Claude Juncker
Za slovenske težave s teranom je bila odgovorna že Junckerjeva komisija, sedanja pa bi lahko pripravila rešitev za pretekle zaplete. Vir: Twitter

Kot dodatno argumentacijo bodo ob tem navajali, da je Cerarjeva vlada že izgubila podoben spor glede uveljavitve arbitražne razsodbe pred Evropskim sodiščem, ki se je – kot smo pravilno napovedali v Insajderju – razglasilo za nepristojno.

Tudi pismo, ki ga je predsednik slovenske vlade poslal aktualni predsednici EK Ursuli von der Leyen kaže, da bi zakulisni dogovori lahko privedli do končnega cilja: zaustavitve preiskave sanacije bank, ki jo vodi specializirano državno tožilstvo.

Prav zato pa bi verjetno lahko bila neuspešna tudi revizija sanacije bank, ki jo računsko sodišče opravlja od lani.

Za to, da umazane skrivnosti o verjetno največjem ropu slovenskega premoženja v zgodovini ostajajo skrite pa bi bili mnogi, od Bruslja pa do Ljubljane, verjetno pripravljeni plačati zelo veliko.

Za njen uspeh so namreč ključni dokumenti iz arhivov ECB, zaseženi ob hišni preiskavi leta 2016, ki so zaradi pravnih manevrov Banke Slovenije in ECB od takrat zapečateni.

In v primeru poravnave bodo takšni – tudi ostali.

Za ta molk in za to, da umazane skrivnosti o verjetno največjem ropu slovenskega premoženja v zgodovini ostanejo skrite pa bi bili mnogi, od Bruslja pa do Ljubljane, verjetno pripravljeni plačati zelo veliko.

Vprašanja v zvezi s tem smo poslali tudi na MZZ, vendar nam na tri kratka vprašanja danes žal niso uspeli odgovoriti.

Delite članek