REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Slovenija kmalu dvojno oškodovana: Pogajanja o umiku tožb zaradi terana in bančne luknje vodita tajna odposlanca

Slovenija kmalu dvojno oškodovana: Pogajanja o umiku tožb zaradi terana in bančne luknje vodita tajna odposlancaUrsula Von der Leyen in Jean Claude Juncker. Vir: Twitter

Med Slovenijo in Evropsko komisijo (EK) sta odprti dve pravni fronti, po informacijah naših dobro obveščenih virov pa si slovenska vlada prizadeva, da bi istočasno zaprla obe - umaknila tožbo zaradi terana in s tem dosegla umik tožbe EK zoper Slovenijo zaradi preiskave bančne luknje.

O tem se že dalj časa širijo tudi govorice v slovenskih in evropskih diplomatskih krogih.

Po nekaterih navedbah virov naj bi bili rezultati teh pogajanj znani že v prvi polovici avgusta.

Potem ko smo prvi poročali o vezani trgovini med slovensko vlado in Evropsko komisijo glede pogajanj o teranu in bančni luknji so o tem, da pogajanja, ki jih uradno ni, potrdili tudi drugi mediji.

Ali je to res in ali je tudi sam slišal kakšne informacije o tem, smo povprašali tudi nemškega doktoranta in bruseljskega strokovnjaka za slovensko-hrvaške spore Thomasa Bickla.

Priznal je, da neposrednih potrditev za omenjeni dogovor, ki ga potrjujejo naši viri sicer nima, da pa je tudi sam slišal podobne informacije.

»Presenetljivo je, da se na odločitev Evropskega sodišča (CJEU) sedaj čaka že več kot tri leta. Pred nekaj tedni so se slišale govorice, da slovenska vlada morda razmišlja o umiku tožbe zaradi Terana – ki jo tehnično, vodi proti Evropski komisiji - v zameno za to, da Evropska komisija umakne svojo tožbo proti Sloveniji glede NLB in Banke Slovenije. Zdi se, da morda potekajo pogovori med obema stranema,« je ocenil Thomas Bickl.

Dobro obveščeni viri pa potrjujejo, da pogajanja potekajo - v skladu z metodo tajne diplomacije.

Kar se bančne zadeve tiče, poleg informacij, ki se širijo v »dobro obveščenih krogih« to, da se nekaj v tej zvezi res dogaja, potrjuje tudi pismo, ki ga je predsednik slovenske vlade Janez Janša poslal predsednici Evropske komisije.

Pismo Janeza Janše predsednici EK

Potem ko je povprašal, ali obstaja možnost za umik tožbe proti Sloveniji na Sodišču EU zaradi preiskave v Banki Slovenije in pod kakšnimi pogoji bi se lahko morda poravnali, je premier Janez Janša v začetku julija dobil odgovor predsednice evropske komisije Ursule von der Leyen.

Odpisala mu je, naj se o zadevi direktno pogovorijo pristojne službe.

Na strani Evropske komisije je to generalni direktorat za ekonomske in finančne zadeve, skupaj s pravno službo.

Medtem v kabinetu predsednika vlade na vprašanja o poteku pogajanj - ne odgovarjajo.

Slovenija je sicer tožbo zaradi terana vložila jeseni 2017, z njo izpodbija akt, po katerem lahko Hrvaška ime sorte grozdja teran uporablja za vino z zaščiteno označbo porekla Hrvatska Istra pod pogojem, da sta naziva Hrvatska Istra in teran na istem vidnem polju ter da je napis teran manjši.

Evropski komisiji je zagotovo v interesu, da se pogodi, saj je v obeh tožbenih primerih ugoden izid zanjo negotov.

Bogato: Kmetijska ministrica Aleksandra Pivec na obisku posestev Vinakras. Vir: Facebook

Ko smo podatke o pogajanjih preverjali pri slovenskem zunanjem ministrstvu so nam poslali le kratko sporočilo.

Toda kako je to mogoče, da MZZ in drugi organi o tajnih pogajanjih nič ne vedo, ko pa naši viri trdijo, da za zaprtimi vrati le-ta res potekajo?

»S strani Ministrstva za zunanje zadeve niso bili podani nikakršni predlogi v tej smeri in o zadevi tudi nismo seznanjeni. Razsodba v zadevi Teran je predvidena 9. 9. 2020. Sicer je res, da se je povprečna doba postopkov pred ECJ do leta 2017 skrajšala na manj kot 15 mesecev, po drugi strani pa gre v zadevi Teran za kompleksno vsebino, ki jo urejajo delegirane uredbe Evropske komisije. Poleg tega je Slovenija v tožbi navedla kar osem tožbenih razlogov. Z navedenima dejstvoma bi se lahko pojasnilo, da postopek pred ECJ v zadevi Teran traja že več kot tri leta. V zadevi ECB so sklepni predlogi generalnega pravobranilca predvideni septemba 2020, sodba pa konec letošnjega leta.«

Toda kako je to mogoče, da MZZ in drugi organi o tajnih pogajanjih nič ne vedo, ko pa naši viri trdijo, da za zaprtimi vrati le-ta res potekajo?

To »skrivnost« nam je pojasnil Thomas Bickl: »Če predpostavimo, da pogajanja res potekajo, potem se to običajno izvede tako, da jih vodi ali 'posebni odposlanec' Ministrstva za zunanje zadeve, nekdo iz slovenskega Stalnega predstavništva v Bruslju, ali pa to vodi sam urad predsednika vlade. S strani Evropske komisije bi imenovali posebnega odposlanca, ki bi imel podporo komisarja, ki je zadolžen za vodenje pogajanj z diplomatom države. Takšna pogajanja se običajno izvajajo v tajnosti, tako da ponavadi nobena stran ne more potrditi, da se pogajanja res dogajajo.«

Zadeve naj bi razrešili tako, da bi Slovenija umaknila tožbo zoper Evropsko komisijo v »primeru Teran«, istočasno pa bi Evropska komisija umaknila svojo tožbo proti Sloveniji v primeru domnevne kršitve bančne tajnosti ob preiskavah slovenskih kriminalistov v Banki Slovenije (BS) in NLB.

Pred nekaj tedni so se slišale govorice, da slovenska vlada morda razmišlja o umiku tožbe zaradi Terana – ki jo tehnično, vodi proti Evropski komisiji - v zameno za to, da Evropska komisija umakne svojo tožbo proti Sloveniji glede NLB in Banke Slovenije.

Evropska centralna banka (ECB) je namreč trdila, da so bile ob preiskavah nepravilnosti oškodovane tudi njene pravice.

Ekonomist dr. Jože Mencinger je že ob razkritju tega pisma zapisal, »da je to vsaj nenavadno ravnanje, kajti če kdo, bi morala za poravnavo prositi ECB.«

Mnogi so v Sloveniji že pred leti zahtevali, da bi morala Slovenija tožiti ECB in Evropsko komisijo zaradi škode, ki sta jo povzročili ob sanaciji bank v letu 2013 skupaj s takratnim guvernerjem BS Boštjanom Jazbecem (ki je predčasno končal mandat in odšel na delo v ECB) in v sodelovanju s takratnim ministrstvom za finance ter slovenskimi oblastmi.

Tedanji sklic parlamenta je namreč kot po tekočem traku prejemal in v zakonih uveljavljal navodila, ki so jih kar po elektronski pošti pošiljali nižji uradniki Evropske komisije.

Zdi se, da morda potekajo pogovori med obema stranema.

ECB in Evropska komisija sta takrat namreč prisilili Slovenijo, da bančno luknjo ocenjujejo tuji ocenjevalci in da tuji ocenjevalci ocenjujejo tudi zastavljeno premoženje.

Na čelu vlade je bila tedaj Alenka Bratušek, pred njo pa je bil na istem položaju Janez Janša.

V tistem času sta dva tuja ocenjevalca bančne luknje – z različnima metodama – prišla do razlike v višini 1,6 milijarde evrov.

Vendar nihče, posebno pa ne Banka Slovenije, ni vprašal, od kod tolikšna razlika; enostavno so sprejeli višjo oceno.

Posledica takšne »sanacije« je bila tudi razprodaja slovenskih bank, veliko škodo pa so utrpeli lastniki delnic in obveznic. Spori o tem potekajo še danes.

»Kaže, da za to ne bo nihče odgovarjal. Guverner Jazbec je bil celo nagrajen z odpravnino in službo v ECB, kjer naj bi skrbel za varnost evropskega bančnega sistema,« je opozoril dr. Jože Mencinger.

Boštjan Jazbec
Nekdanji guverner BS Boštjan Jazbec je kariero nadaljeval v - ECB. Prav njeni uradniki pa so vpleteni v morebiten rop slovenskega bančnega premoženja. Vir: Twitter

Da zdaj slovenska vlada prosi ECB za poravnavo, ker naj bi slovenska policija pregledovala kriminalne posle, je izredno nenavadno.

Zakaj bi bilo to v interesu Janeza Janše še ni povsem jasno.

Najverjetneje Janši odpiranje podatkov o sanaciji bank ne ustreza, ker je bil v letih 2012 in 2013 na čelu tedanje vlade, ki je v Slovenijo pozivala »trojko« iz EU in je bil prav zaradi odločitev njegove tedanje vlade - končni strošek bančne sanacije višji.

Povsem mogoče je, da so na ta način imeli korist tudi podjetniki, ki so bili povezani s tedanjo vlado in SDS.

Najverjetneje Janši odpiranje podatkov o sanaciji bank ne ustreza, ker je bil v letih 2012 in 2013 na čelu vlade, ki je v Slovenijo pozivala »trojko« iz EU in je bil zaradi odločitev njegove tedanje vlade - končni strošek bančne sanacije višji. Povsem mogoče je, da so na ta način imeli korist tudi podjetniki, ki so bili povezani s tedanjo vlado in SDS.

SDS je tudi ves čas podpirala nekdanjega guvernerja Jazbeca, s katerim ima dobre odnose tudi Andrej Šircelj, minister za finance v Janševi vladi.

Kar se tiče terana, pa bo splošno sodišče EU v Luksemburgu odločitev v primeru slovenske tožbe proti Evropski komisiji zaradi dodelitve izjeme Hrvaški pri uporabi imena teran izreklo 9. septembra, so za STA potrdili na kmetijskem ministrstvu, ki ga vodi sporna Aleksandra Pivec.

Slovenija, ki je teran v EU sicer že zavarovala z zaščiteno označbo porekla, je tožbo vložila septembra 2017.

Slovenija s tožbo spodbija delegirani akt, ki je začel veljati sredi leta 2017 in po katerem lahko Hrvaška ime sorte grozdja teran uporablja za vino z zaščiteno označbo porekla Hrvatska Istra pod pogojem, da sta naziva Hrvatska Istra in teran na istem vidnem polju ter da je napis teran manjši.

Za to je bila odgovorna še prejšnja, Junckerjeva Evropska komisija.

Slovenija, ki jo na sodišču zastopa agentka Verena Klemenc, meni, da je izjema nezakonita, zavajajoča za potrošnike in da povzroča gospodarsko škodo slovenskim pridelovalcem terana.

Teran je bil zmeraj slovenski, v prihodnje pa bi lahko bil tudi - hrvaški ...

Trdi tudi, da bi bilo treba to vprašanje rešiti ob pristopu članice k Evropski uniji, kar potrjuje tudi praksa, saj je primer terana edini, ko je Komisija izjemo dodelila šele štiri leta po vstopu nove članice (Hrvaške) v Unijo.

Po soočenju stališč Slovenije ter Evropske komisije in Hrvaške decembra lani je bilo neuradno mogoče slišati, da je izid zelo nehvaležno napovedovati.

V krogih SDS pa se že dalj časa vrstijo kritike, da je prejšnji predsednik SD Dejan Židan še kot kmetijski minister menda »zavozil« celoten primer.

V krogih SDS pa se že dalj časa vrstijo kritike, da je prejšnji predsednik SD Dejan Židan še kot kmetijski minister menda 'zavozil' celoten primer.

Evropska komisija, ki jo je na prvi ustni obravnavi zastopala Barbara Rous iz pravne službe, je svoj nastop začela z besedami, da si ne more pomagati, da si ne bi zastavila vprašanja, kako bi se ta spor odvijal, če bi Hrvaška vstopila v Unijo pred Slovenijo.

Izpostavila je, da Komisija nikakor ni prekoračila svojih pooblastil za dodelitev izjeme, ki so bila vsebinsko enaka že pred uveljavitvijo omenjene uredbe.

Komisija je izpostavila tudi, da je bilo treba obravnavati legitimna pričakovanja hrvaških vinarjev, ki so ime teran za svoja vina uporabljali pred vstopom v Unijo, in zagotoviti, da se ne bi znašli v slabšem položaju.

Prav tako je poudarila, da je Evropska komisija z delegirano uredbo ukrepala šele štiri leta po vstopu Hrvaške v Unijo, ker je pričakovala sporazumno rešitev vpletenih držav.

V Konzorciju kraških pridelovalcev terana si kaj drugega kot zmage na sodišču niti ne predstavljajo, saj teran predstavlja več kot 80 odstotkov vsega vina.

»Predstavljajte si, kaj bi pomenilo, če bi izgubili teran. To bi pomenilo propad vinogradništva na Krasu. Proti temu se borimo,« je že pred časom dejal Boris Lisjak.

Vendar bi se prav to morda lahko kmalu tudi zgodilo.

Janševa vlada bi lahko slovenski teran žrtvovala zato, da se prikrijejo pravi krivci za preplačano sanacijo bančne luknje.

S tem bi bili skoraj zagotovo zaščiteni nekateri »banksterji«, ki bi sedanji vladi in ECB lahko dolgovali zelo veliko, na podoben način pa bi tudi hrvaški predsednik vlade Andrej Plenković lahko hrvaškim vinarjem in javnosti predstavil svojo novo »zmago«.

Z umikom tožbe bi tako Janša in SDS dosegla tudi politično zmago, saj bi kaznovali volivce SD in jezo ljudi obrnili proti SD, ki je menda 'zapravila' teran.

Obrambo te »zamenjave« oziroma umazane kupčije pa bo slovenska vlada, kot je razvidno že iz dosedanjih odzivov, poskušala ubraniti z argumentacijo, da je vlada Slovenijo razbremenila dveh sporov – spora s Hrvaško, ki ga je itak že zavozila SD in bi ga Slovenija verjetno izgubila tudi spor z Evropsko komisijo, ki ga Slovenija prav tako naj »ne bi mogla dobiti.«

Povsem očitno je tudi, da so obrambo terana zelo vneto zagovarjali prav v stranki SD, ki ima veliko volivcev tudi na Primorskem, medtem ko je SDS ves čas sporočala, da je bitka za teran izgubljena in da sta zato kriva Dejan Židan in SD.

Z umikom tožbe bi tako Janša in SDS dosegla tudi politično zmago, saj bi kaznovala volivce SD in jezo ljudi obrnila proti SD, ki je menda zapravila teran.

SD pa je pod vodstvom Tanje Fajon že stranka, ki je postala druga najmočnejša v Sloveniji.

Če je vse to o dogovorjeni kupčiji glede terana in obravnave bančne luknje res, pa nikoli ne bi izvedeli, ker bi bili vsi spori rešeni s »poravnavami.«

Janez Janša, Ursula von der Leyen ter kupčija teran-BS
Janez Janša, Ursula von der Leyen ter kupčija teran - BS. Vir: Twitter

Kot dodatno argumentacijo bodo ob tem navajali, da je Cerarjeva vlada že izgubila podoben spor glede uveljavitve arbitražne razsodbe pred Evropskim sodiščem, ki se je – kot smo pravilno napovedali v Insajderju – razglasilo za nepristojno.

Prav zato pa bi verjetno lahko bila neuspešna tudi revizija sanacije bank, ki jo računsko sodišče opravlja od lani.

Za to, da umazane skrivnosti o verjetno največjem ropu slovenskega premoženja v zgodovini ostajnejo skrite pa bi bili mnogi, od Bruslja pa do Ljubljane, verjetno pripravljeni plačati zelo veliko.

Za njen uspeh so namreč ključni dokumenti iz arhivov ECB, zaseženi ob hišni preiskavi leta 2016, ki so zaradi pravnih manevrov Banke Slovenije in ECB od takrat zapečateni.

In v primeru poravnave bodo takšni – tudi ostali.

Za ta molk in za to, da umazane skrivnosti o verjetno največjem ropu slovenskega premoženja v zgodovini ostanejo skrite pa bi bili mnogi, od Bruslja pa do Ljubljane, verjetno pripravljeni plačati zelo veliko.

Slovenski vinarji medtem nestrpno čakajo na novice iz Bruslja.

»Ohranitev zaščite vina teran, ne zgolj za našo zadrugo, temveč predvsem za male vinogradnike in celoten Kras, je zelo pomemben,« je za Delo dejal Marjan Colja, direktor Vinakras in eden najbolj glasnih aktivnih zagovornikov ohranitve zaščite vina teran.

Prav tisti, ki je nedavno gostil kmetijsko ministrico in podpredsednico Janševe vlade Aleksandro Pivec in tudi njeno družino.

Aleksandra Pivec ima rada evre

Medtem ko se Janševa vlada slovenskim vinarjem za hrbtom dogovarja o umiku tožbe, ki bi zaščitila njihove interese …

»Ne predstavljam si, da bi kdo od uradnikov ali politikov imel dejansko pravico, mandat in srce, da bi se brez vednosti (za hrbtom) nas kraških vinarjev sploh dogovarjal o umiku te tožbe. To bi bilo res nizko in zanikrno dejanje. Nasprotno, mi kraški vinarji od uradnikov in politikov pričakujemo polno podporo, v primeru, da razsodba ne bi bila v korist nas kraških vinarjev,« opozarja Colja.

Vse pa kaže, da se črn scenarij, po katerem bo Slovenija dvojno oškodovana – res že izvaja.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Sorodni članki

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke