Na Rabu slovesnost ob 75-letnici osvoboditve taboriščnikov

Na hrvaškem otoku Rab so danes s spominsko slovesnostjo obeležili 75-letnico osvoboditve taboriščnikov iz italijanskega koncentracijskega taborišča Kampor. Zbrane je nagovoril predsednik državnega zbora Dejan Židan, ki je izpostavil pomen splošne deklaracije človekovih pravic.

Organizatorji so v vabilu na slovesnost zapisali, da letošnja jubilejna slovesnost poleg obeleževanja preteklosti predstavlja tudi "most prijateljstva med hrvaškim in slovenskim narodom", ki državi združuje v spominu in opominu, da se nasilje, povezano z različnimi ideologijami, ne bi več ponovilo.

Slovesnosti se je udeležil tudi predsednik DZ Židan. V nagovoru je izpostavil pomen splošne deklaracije človekovih pravic, ki še vedno predstavlja osnovno izhodišče za prepoznavanje temeljnih pravic in svoboščin, so sporočili iz DZ.

rab1.jpg

Židan je opozoril, da so lahko temeljne pravice kljub razvoju in napredku na področju človekovih pravic še vedno kršene. Po njegovih besedah sodoben svet in v njem prevladujoče stanje duha človekovim pravicam ni najbolj naklonjen. Pod pritiskom ali z najrazličnejšimi grožnjami se nemalokrat skuša te težko pridobljene in priborjene pravice krčiti in omejevati, opozoril. Tudi zaradi tega je oziranje v čas, "ko je bilo človekovo dostojanstvo teptano, človekove pravice internirancev in internirank pa dobesedno izbrisane, neizogibno in nujno".

Usmerjenost v prihodnost je po Židanovem mnenju ključna za "boljši jutri". Ob tem je sicer izrazil mnenje, da je brez spomina na preteklost velika verjetnost za ponovitev napake predhodnikov.

"Zagotovila, da se grozote vojne ne morejo ponoviti, nimamo, lahko pa delujemo v smeri njihovega preprečevanja - tudi z ohranjanjem spomina. Prav spomin na pretekle strahote mora služiti nam in našim zanamcem kot svarilo in hkrati kot spodbuda, da še naprej delujemo v smeri miru, sožitja in sodelovanja," je še povedal predsednik državnega zbora.

Spominska slovesnost je po Židanovih besedah tudi dokaz, da obe državi povezuje veliko več kot le razvejano sodelovanje ter da so vezi prijateljstva med obema narodoma "resnično čvrste in pristne".

Slovesnost sta organizirala Taboriščni odbor Rab-Gonars pri Zvezi združenj borcev za vrednote NOB Slovenije in Mestna občina Rab.

V času med 27. junijem 1942 in 11. septembrom 1943 je bilo v taborišču Kampor zaprtih okoli 15.000 Slovencev in Hrvatov iz Gorskega Kotarja ter Kastava, maja in junija 1943 pa še 3360 Judov.

Taboriščniki so se zaradi strahu za svoja življenja organizirali, kar pa je sčasoma, kljub nečloveškim bivalnim razmeram v šotorih in stradanju, preraslo v osvobodilno gibanje. Po kapitulaciji Italije so taboriščniki ob pomoči prebivalcev Raba 11. septembra 1943 razorožili 2200-glavo italijansko posadko na otoku in oblikovali rabsko brigado. Njeno oblikovanje predstavlja edinstven podvig samoosvoboditve taboriščnikov.