sobota, 23. november 2024 leto 29 / št. 328
Luka Mesec: Bernard Brščič je fašist, to je politični opis njegovega delovanja, ne pa razžalitev
Predobravnavni narok v tožbi voditelja Domovinske lige Bernarda Brščiča zoper Luko Mesca se je končal neuspešno. Toženec in toženi se nista pogodila in nista rešila spora z mediacijo, Luka Mesec pa pri svojih besedah, da je namreč Brščič fašist, še vedno vztraja.
Mesec, ki besed ne obžaluje, pa vztraja, da je šlo za politični opis Brščičevega delovanja in da je fašizmu treba reči fašizem.
Brščič z optimizmom pričakuje prvo obravnavo in si obeta »zanimivo jesen«. Kot je dodal, z »naivnim« prepričanjem, da imamo pravno državo, pričakuje, da bo sodišče osebam, kot je Mesec, onemogočilo, da kar po želji, »brez razloga in z lažmi žali ljudi«.
Brščičeva odvetnica Lucija Ušaj Šikovec po drugi strani upa, da bo sodišče delovalo vzgojno. Kot je pojasnila, je za očitano kaznivo dejanje predvidena tudi polletna zaporna kazen, kar bi za seboj potegnilo posledice v smislu prenehanja mandata poslanca. »Ne verjamem, da bo sodišče zmoglo izreči takšno kazen, čeprav bi jo gospod zaslužil,« je sicer dodala.
Zadoščenje bi bilo po mnenju odvetnice že to, da se Mescu izreče »neka pogojna zaporna kazen, da se mu naloži odškodnino, ker vemo, da smo pri denarju vsi najbolj občutljivi in verjetno Mesec, čeprav je koordinator Levice, ne zanika vrednosti denarja«.
Toda Luka Mesec, kot vse kaže, ne bo popustil.
»To, da sem Bernarda Brščiča opisal kot fašista, ni bila razžalitev, ampak politični opis njegovega delovanja,« je ob prihodu na predobravnavni narok na ljubljanskem okrožnem sodišču poudaril Mesec. Napovedal je, da bo poskrbel za kritično obravnavo izjav in učinkov, ki jih ima Brščič na družbo, predvsem na skupine ljudi, ki jih v tej družbi napada.
Strani v postopku sta na predobravnavnem naroku predstavili dodatno dokazno gradivo.
Ušaj Šikovčeva je med drugim v spis vložila tri angleške obrazložitve, kaj pomeni fašizem, ki jih bo treba še prevesti. Predlagala je zaslišanje Jožeta Biščaka iz Novih obzorij ter vpogled v posnetek televizijske oddaje Pogovor z opozicijo in v magnetogram 15. izredne seje DZ oz. poslušanje govora Luke Mesca.
Na drugi strani je Meščev zagovornik Dino Bauk predlagal vrsto medijskih člankov, v katere so vključene Brščičeve izjave, saj se bo na podlagi prispevkov po mnenju odvetnika ugotovil kontekst Meščevih izjav v tem kazenskem postopku.
Bauk je predlagal tudi zaslišanje prič, ki bodo »s strokovnim znanjem bistveno prispevale k razjasnitvi okoliščin obravnavanega kaznivega dejanja«, in sicer zgodovinarja Luko Lisjaka Gabrijelčiča ter filozofa Mladena Dolarja.
Po potrebi bi, kot je dodal Bauk, zaslišali še mednarodne strokovnjake z obravnavanega področja, imena pa nameravajo predložiti naknadno.
Prav tako predlagajo zaslišanje predstavnikov skupnosti, ki jih Brščič po Baukovih besedah s svojimi »sovražnimi in nestrpnimi« izjavami naslavlja, in sicer predstavnike judovske, romske, muslimanske in begunske ter skupnosti LGBT.
Sodnica Katarina Gabrijel-Muhič je ob koncu predobravnavnega naroka dejala, da bo sodišče datum prve obravnave sporočilo naknadno.
Je pa malo verjetno, da bi Brščič v tej tožbi lahko zmagal.
Njegov poskus pregona Luke Mesca je namreč očitno v nasprotju s sodbami Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP).
V demokratičnih državah je namreč za javne osebnosti, med katere nedvomno spadajo tudi politiki, dovoljena zelo ostra kritika in tudi uporaba besed, ki »šokirajo« ali »vznemirjajo« javnost.
To, da je v konkretnem primeru en politik izrekel ostro, kritično in povsem upravičeno mnenje o drugem pa te zadeve v ničemer ne spreminja.