REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Pomanjkanje derivatov bomo občutili od 11. aprila naprej, cene nafte že danes višje od tistih, ki jih kažejo mediji!

Pomanjkanje derivatov bomo občutili od 11. aprila naprej, cene nafte že danes višje od tistih, ki jih kažejo mediji!Gorivo (še) je, a samo za "še za kratek čas..." Vir: Posnetek zaslona, X

Putinov odposlanec Kirill Dimitriev je Evropi poslal ostro opozorilo...

»EU bo 11. aprila postala še bolj obupana. Resnično se morate pripraviti: prave reakcije se bodo v Evropski uniji začele v ponedeljek, 13. aprila. Ta dan bi lahko imenovali dan predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen in zunanje ministrice EU Kaje Kallas. In okoli 20. aprila bodo tamkajšnje rezerve goriva izčrpane.«

Čas za nakup električnega avta še nikoli ni bil boljši kot doslej. A tudi to ni rešitev za vse težave…

Opozorilo so mnogi v osrednjih medijih videli le kot »rusko propagando,« toda potrjujejo jo ocene analitikov J.P. Morgana.

Po študiji J.P. Morgana se je večina dobav v druge regije sveta že ustavila 1. aprila.

Južna Afrika se po poročanjih od 15. marca spopada z upadajočim uvozom, piše nemški medij Focus.

To predstavlja poseben problem za države, kot sta Kitajska in Indija, ki se za 90 odstotkov svojega uvoza zanašajo na Perzijski zaliv.

Vendar ima Kitajska že danes enoletne zaloge nafte.

In rafinerije, ki jo lahko predelajo.

EU pa ne.

Kriza bo neposredno prizadela tudi Severno Ameriko.

Od 15. aprila naprej grozi, da bo polni vpliv opazen tudi tukaj, ko bo večina dobav motenih.

Zadnji tankerji z zalogami nafte pred krizo prihajajo v EU do 10. aprila letos...

Poseben poudarek je na dizelskem gorivu.

Tretjina uvoženega goriva prihaja z Bližnjega vzhoda.

Pomanjkanje ogroža tudi druge rafinirane proizvode, kot sta kerozin in nafta, ki sta potrebna za letalstvo in kemično industrijo.

Na trgu po vsem svetu že manjkajo milijoni sodčkov.

Ena od posledic so odpovedi poletov, katerih število bi se povečalo, če bi se kriza nadaljevala.

V zvezi s cenami nafte pa strokovnjaki opozarjajo še na »nočno moro, o kateri nihče ne govori.«

Dejanske cene nafte so namreč že danes precej višje od tistih, ki jih prikazujejo televizijske novice.

In kratkovidna Kaja Kallas, z njo pa vsa EU še zmeraj zavračata nakupe - ruske nafte.

Ko so pred več kot mesecem dni prve ameriške in izraelske rakete zadele Iran, se je cena nafte v višini 150 dolarjev za sodček štela za apokaliptično napoved.

A cena fizične surove nafte Brent je že le za las od 150 dolarjev, medtem ko cena terminskih pogodb še ni dosegla te ravni.

Cena terminske pogodbe za najbližji mesec na borzi Brent – ki velja za barometer za 80 % svetovne surove nafte – se že več tednov giblje nad 100 dolarji na sod.

Energetska šizofrenija EU: že leta zaradi ideološke blaznosti in rusofpbije sankcionirajo nafto, ki jo evropsko gospodarstvo nujno potrebuje.

Ob nihanju, ki ga povzročajo spremembe ciljev vojne in datuma njenega zaključka, ki jih določa ameriški predsednik Donald Trump, se je v četrtek zaprla nad 109 dolarji, kar je že višja vrednost kot kadarkoli od začetka eskalacije konflikta v Ukrajini v začetku leta 2022.

Da bi razumeli, kako resna postaja trenutna kriza, je pomembno, da si ogledamo ceno nafte Brent z datumom dobave.

Ta cena, ki se običajno spremlja le v obdobjih motenj na trgu, predstavlja dejansko trenutno ceno, ki jo kupci plačujejo za pošiljke nafte Brent v Severnem morju.

V četrtek je dosegla 141,37 dolarja, kar je raven, ki je ni bilo od začetka finančne krize leta 2008.

To kaže na hudo pomanjkanje ponudbe na trgu, saj so kupci pripravljeni plačati ogromno višjo ceno, da bi prišli do sodov nafte – ne v bližnji prihodnosti, ampak takoj.

Časopisi in mediji običajno navajajo ceno nafte Brent za najbližji mesec: to je cena, po kateri trgovci kupujejo nafto za dobavo na določen datum v naslednjem mesecu.

To je najbolj likvidna in najpogosteje navajana referenčna cena.

Pomembno je, da cene odražajo prihodnja pričakovanja, zato v tem primeru vlagatelji stavijo na vsaj določeno umiritev razmer in razplet dogodkov v Perzijskem zalivu. 

To kaže na hudo pomanjkanje ponudbe na trgu, saj so kupci pripravljeni plačati ogromno višjo ceno, da bi prišli do sodov – ne v bližnji prihodnosti, ampak takoj.

Najbližji mesec je tudi domena špekulantov, ki nimajo namena, da bi kdaj koli prejeli nafto: namesto tega skušajo izkoristiti nihanja cen in zapreti svoje pozicije še pred dobavo.

Cena za najbližji mesec seveda odraža dejanske razmere na trgu – vendar je hkrati tudi do neke mere finančno obarvana.

Dejstvo, da se dejanska fizična surova nafta Brent prodaja po cenah, ki so za 32 dolarjev višje od cene terminskih pogodb za najbližji mesec, kaže, da je fizična ponudba nafte izredno omejena.

Običajno je razlika med terminsko pogodbo za najbližji mesec in datumskim Brentom manjša od 2 dolarjev, čeprav se na omejenem trgu lahko nekoliko poveča.

To, kar trenutno opazujemo, je zelo nenavadno.

Ta višja cena terminske nafte Brent ni posledica tega, da bi »hedge skladi« ali posamezni trgovci dvigovali ceno.

Epicenter krize je Hormuška ožina. Medtem pa ni nobenih znakov, da bi se promet v Hormuški ožini kmalu normaliziral.

Epicenter krize je Hormuška ožina.

Medtem pa ni nobenih znakov, da bi se promet v Hormuški ožini kmalu normaliziral.

Ameriški predsednik Donald Trump nenehno spreminja svoja stališča: najprej je razglasil, da je prehod odprt, nato je ladjarjem svetoval, naj »pokažejo pogum« in skozi ožino vseeno plujejo, obljubil, da jo bodo ZDA odprle, ter svojim zaveznikom rekel, naj se z zaprtjem ožine spopadejo sami.

Če pogledamo druge kazalnike, se kažejo znaki vse globlje krize.

Nafta iz Dubaja in Omana se zdaj prodaja za precej več kot 150 dolarjev, kar odraža težave, s katerimi se te zalivske države soočajo pri izvozu svojega proizvoda, medtem ko je cena West Texas Intermediate (WTI) – ki se določa v notranjski Oklahomi – v četrtek presegla ceno Brenta za 3 dolarje.

Katastrofa: Slovenska vlada je s sklicevanjem na fraze o enotnosti podpirala uvoz ruskih energentov in se zanašala na nafto in plin - iz vsak dan bolj uničenega Zaliva! Vsa jajca so dali v eno košaro!

To kaže, da trgovci napovedujejo nadaljnje negotovosti glede dobave Brenta po morju in se namesto tega usmerjajo k ameriški surovi nafti. 

Poleg tega se je v četrtek razlika med cenama terminskih pogodb na surovo nafto WTI (razlika v ceni med dvema najbližjima pogodbama) povečala na več kot 16 dolarjev na sodček, kar je najvišja zabeležena premija doslej.

Takšno povečanje razlike je pogosto posledica tega, da so se prodajalci na kratko, ki so stavili na padec cen (v tem primeru zaradi hitrega konca vojne), znašli v stiski in so morali odkupiti pogodbe, da bi zaprli svoje pozicije, kar je posledično povzročilo dvig cen v najbližjem mesecu.

To kaže, da trgovci napovedujejo nadaljnje negotovosti glede dobave Brenta po morju in se namesto tega usmerjajo k ameriški surovi nafti.

Ogromna razlika med tem, kar trgovci hedge skladov vidijo na svojih terminalih in tem, kar kupci trenutno plačujejo, je očitno opozorilo, ki nakazuje ogromno pomanjkanje ponudbe.

Cene fizičnega nafte se približujejo psihološki meji 150 dolarjev, analitiki pa so popravili svoje napovedi za najslabši možni scenarij; CNN je v četrtek poročal, da v primeru, če bi se konflikt vlekel do junija, cena za najbližji mesec v višini 200 dolarjev »ni tako nora, kot se sliši.«  

K temu je, ko gre za Evropo treba dodati še veliko odvisnost od proizvodov rafinerij.

To je posebna zgodba.

In prav zato se bo od 11. aprila, še posebej pa maja in junija Evropa soočila z izjemnim skokom cen in izjemnim pomanjkanjem in skokom cene goriv – ne glede na to, kar politiki trdijo danes.

To velja tudi za Slovenijo.

Čas za nakup električnega avta še nikoli ni bil boljši kot doslej.

A tudi to ni rešitev za vse težave…

Za povprečnega človeka po vsem svetu pa je posledica enaka: vojna proti Iranu je že podražila gorivo, hrano in osnovne življenjske potrebščine ter otežila življenje.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke