ponedeljek, 06. april 2026 leto 31 / št. 096
Prepozno »prijateljstvo«: Zakaj sporazum s Sovjetsko zvezo ni preprečil napada Nemčije na Jugoslavijo?
Porušeni Beograd
Na današnji dan se spominjamo tudi napada na Jugoslavijo leta 1941.
Napad na Jugoslavijo (znan tudi kot aprilska vojna) je bil kratkotrajni spopad oz. vojna med silami osi ter njenimi zavezniki na eni strani in jugoslovansko kraljevo vojsko na drugi strani.
Do spopada je prišlo 6. aprila 1941 po tem, ko se je jugoslovansko ljudstvo uprlo pridružitvi Jugoslavije silam osi.
Ta upor je Adolfa Hitlerja tako razjezil, da je ukazal prekiniti priprave za napad na Sovjetsko zvezo in v direktivi št. 25 (nem. kodno ime: Unternehmen 25) ukazal nemudoma napasti Jugoslavijo.
To je vsekakor upočasnilo in zapletlo načrtovan napad Hitlerja na Sovjetsko zvezo, vendar si zgodovinarji niso enotni o pomenu te zakasnitve...
Ta upor je Adolfa Hitlerja tako razjezil, da je ukazal prekiniti priprave za napad na Sovjetsko zvezo in v direktivi št. 25 (nem. kodno ime: Unternehmen 25) ukazal nemudoma napasti Jugoslavijo.
Nemci in njihovi zavezniki so za napad pripravili okoli dva milijona dobro oboroženih vojakov, ki so državo napadli iz smeri Italije, Avstrije, Madžarske, Romunije, Bolgarije in Albanije.
Slabo oborožena in demoralizirana jugoslovanska vojska proti šestkrat močnejšemu sovražniku ni imela nobenih možnosti za zmago, zato je 17. aprila 1941, po tem ko sta vlada in kralj zbežala iz države, podpisala brezpogojno kapitulacijo.
Sočasno z Jugoslavijo so Nemci napadli tudi Grčijo (načrt Marita) in tako dokončno zagospodarili na balkanskem polotoku.
V Sloveniji so se domači izdajalci šli takoj prikloniti Mussoliniju, upor pa je organizirala KPJ s Titom na čelu.
Zanimivo je, da je Jugoslavija le malo pred napadom podpisala tudi sporazum o prijateljstvu s Sovjetsko zvezo.
Žal veliko prepozno.
O tem so poročali časniki v Sloveniji tudi na dan napada Nemčije.
Beograd branili hrabri piloti vojaškega letalstva, med njimi tudi številni Slovenci.
Jugoslovansko-sovjetska pogodba o prijateljstvu (5. april 1941)
Pogodba je bila podpisana le en dan pred nemškim napadom – in to ni bila naključnost, temveč odraz kompleksne diplomatske igre z več akterji.
Zakaj tako pozno?
Zato, ker je Jugoslavija do zadnjega »balansirala.« Cincala…To je bila napaka.
Vse do konca marca 1941 je beograjska vlada Dragiše Cvetkovića poskušala ostati nevtralna.
25. marca je celo podpisala Trojni pakt (Osi), kar je sprožilo masovne proteste z geslom "Bolje rat nego pakt".
Jugoslavija do zadnjega »balansirala.« Cincala…To je bila napaka.
Dokler je bila pronemška vlada na oblasti, sporazum s Stalinom seveda ni prišel v poštev.
Državni udar 27. marca je vse spremenil.
S pomočjo Britancev podprta vojaška skupina je strmoglavila vlado in na prestol povzdignila mladega kralja Petra II.
Nova vlada generala Simovića je panično iskala zaveznike, a časa ni bilo več.
Sovjetska zveza je od avgusta 1939 uradno »prijateljevala« z Nemčijo.
Stalin si ni upal skleniti prave obrambne zveze z Jugoslavijo – to bi pomenilo neposreden izziv Hitlerju.
Zato je pogodba ostala zgolj deklaracija o prijateljstvu in nenapadanju med Jugoslavijo in SZ – brez klavzule o vzajemni obrambi, brez obljube vojaške pomoči.
Pogodba je bila brez praktične vrednosti. Ko so nemška letala 6. aprila ob 5:15 bombardirala Beograd, Moskva ni premaknila prsta.
So pa zato Beograd branili hrabri piloti vojaškega letalstva, med njimi tudi številni Slovenci.
Podobno kot druge države zahodne Evrope je imela prva Jugoslavija zadržan odnos do SZ, zaradi neodzivnosti zahoda, ki si je želel, da se spopadeta SZ in Nemčija pa je bila Sovjetska zveza kupovala čas tako, da je raje sklenila sporazum o nenapadanju z Nemčijo.
Jugoslavija je kapitulirala v 11 dneh.
Sporazum je bil torej prepozno podpisan, da bi bil iskren, in preveč ohlapno formuliran, da bi bil koristen – klasičen primer diplomatske simbolike brez vsebine v trenutku, ko je šlo za preživetje.
A kriva je bila tudi jugoslovanska vlada.
Podobno kot druge države zahodne Evrope je imela prva Jugoslavija zadržan odnos do SZ, zaradi neodzivnosti zahoda, ki si je želel, da se spopadeta SZ in Nemčija pa je bila Sovjetska zveza kupovala čas tako, da je raje sklenila sporazum o nenapadanju z Nemčijo.
Če bi zahodne države, vključno s tedanjo Jugoslavijo ravnale drugače in prej skovale zavezništvo s Sovjetsko zvezo iziroma Rusijo, bi se kolo zgodovine morda odvrtelo drugače.
Je pa Sovjetska zveza po napadu Nemčije n glede na mlačnost zahoda odigrala največjo vlogo pri uničenju Hitlerjevih armad in pomagala tudi pri osvobajanju Jugoslavije.
Dala je več kot 27 milijonov žrtev in zlomila osem desetin nemškega vojaškega stroja.
