REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Srbija pred prelomnimi volitvami: Zagovorniki »boja proti korupciji« proti pristašem »stabilnosti in zedinjenja«

Srbija pred prelomnimi volitvami: Zagovorniki »boja proti korupciji« proti pristašem »stabilnosti in zedinjenja«Zbor Študentske liste na trgu Slavija, Beograd, 22. oktobra. Vir: Posnetek zaslona, X

V Srbiji bodo 25. oktobra pomembne parlamentarne volitve.

Glavni tekmici za zmago sta vladajoča Srbska napredna stranka (SNS) katere kandidat za predsednika vlade je Aleksandar Vučić, dosedanji predsednik (ki je odstopil s položaja, da bi lahko kandidiral), ter opozicijska Študentska lista.

Glavni izzivalec Vučića je Ilija Srdanović, kardiolog iz Novega sada.

SNS-u bi lahko na oblast pomagali tudi socialisti (SPS, Ivica Dačić) in še nekaj manjših strank, Študentski listi pa opozicijska Evropska Srbija.

Glavno sporočilo SNS-a je Srbija zmaguje, sporočilo Študentske liste pa je Študenti zmagujejo.

Odločitve, ki bodo sprejete to nedeljo, bodo pomembne tudi za regijo in Evropo.

Študentska lista, ki je nastala po protestih, ki so sledili padcu nadstreška v Novem sadu 1. novembra 2024, pod katerim je grozljive smrti umrlo 16 ljudi (zaradi tega protesti v Srbiji še vedno potekajo, sodni postopki pa se »vlečejo« oziroma se niso niti začeli!) obljublja spremembe dosedanjega precej avtokratskega načina vladanja v Srbiji.

Ko gre za medije, pravosodje ali državno upravo imata namreč SNS in njegovo vodstvo pogosto odločilen vpliv na odločitve, to pa ima posledično številne slabe posledice, predvsem zaradi neodgovornega in negospodarnega upravljanja z družbenimi viri in korupcije.

Ob tem je oblast proti opozicijskim politikom ali medijem pogosto uporabila tudi represijo.

Odločitve, ki bodo sprejete to nedeljo, bodo pomembne tudi za regijo in Evropo.

Po drugi strani zaradi težkega geopolitičnega položaja Srbije – obkrožene s članicami NATO pakta, ki hkrati (v nasprotju z mednarodnim pravom) priznavajo Kosovo, srbsko pokrajino, v kateri živijo pretežno Albanci, kot samostojno državo, večina članic EU pa to odcepitev celo podpira – stranka SNS obljublja »stabilnost« tudi tako, da se ob premikanju v smeri Evropske unije istočasno opira tudi na pomoč Rusije, Kitajske, pa tudi ZDA, Združenih arabskih emiratov, Izraela in še nekaterih drugih držav.

Na plakatih »Zedinjene Srbije«, mobilizacijske platforme SNS-a je jasen simbol – Srbija z obrisi, ki vključujejo Kosovo, kar je tudi tiha obljuba volivcem, da od tega cilja, zagotovitve ozemeljske integritete države, pa čeprav šele enkrat v prihodnosti – ne bodo odstopili.

SNS-u bi lahko na volitvah koristilo tudi dejstvo, da so glede sankcij Rusiji, priznanja Kosova in podobnih tem, kjer je Vučićeva politika jasna, opozicijske stranke v več primerih podale nasprotujoče si odgovore.

Deloma pa je to tudi posledica zelo heterogene sestave tistih, ki so podporniki Študentske liste.

Prav tako je bilo precej opazno, da je vodilni na Študentski listi večkrat, sicer zaradi bolezni moral zavrniti besedni dvoboj z Aleksandrom Vučućem.

Ta se mu je nato posmehoval, z njegovo sliko in kamnom za zelje.

SNS ima prednost zlasti v ruralnih okoljih, na glasove pa lahko računa tudi v primeru beguncev s Kosova in (dvojnih) državljanov, ki živijo v BiH ali Črni gori.

SNS je ob tem s pomočjo »zunanjih partnerjev« dosegla tudi ukinjanje ali omejevanje delovanja številnih opozicijskih medijev, predvsem iz skupine N1, portala Nova in podobnih.

Po drugi strani pa je Študentska lista tista, v kateri številni v Srbiji vidijo edino silo, ki lahko prinese spremembe in bolj urejeno državo.

Boj proti korupciji in »krivosodju«, zaposlovanju preko zvez in bogatenju privilegirancev na račun družbe ob obrambi neodvisnosti medijev so temeljna sporočila programa Študentske liste.

Podporo ima zlasti v urbanih področjih in med bolj izobraženimi volivci.

Študentsko listo podpirajo tudi številne znane javne osebnosti, znane v Srbiji in v svetu.

Na njihovem shodu je bilo mogoče opaziti tudi nekatere znane politike, ki so krojili politiko države v preteklosti – na primer Vojislava Koštunico, ki je leta 2000 premagal Slobodana Miloševića.

Edina resna, a ne majhna težava za Srbijo bi ob morebitnem »volilnem prevratu« lahko predstavljalo dejstvo, da bi se vsa »nepomembna vprašanja«, za katera bo »čas po volitvah« in o katerih v Študentski listi niso zelo intenzivno razmišljali, za EU in druge akterje po volitvah lahko postala »edino pomembna«.

Podoben postopek smo namreč videli že leta 2000, ko so tudi pozneje ubitemu predsedniku vlade in reformatorju Zoranu Đinđiću v zahodnih metropolah obljubljali vse mogoče, samo »da se rešijo Miloševića«, nato pa so glede Kosova, Republike Srbske in drugih za Srbijo pomembnih geopolitičnih tem – hinavsko zaostrili politiko.

In samo to je bilo tisto, kar jih je res zanimalo.

Sicer pa na to dejstvo opozarja tudi praksa, po kateri EU, če je potrebno zlahka zamiži na obe očesi v primeru kršitev človekovih pravic, ko gre za »zaveznike« kot so Izrael, Savdska Arabija, Azerbajdžan in podobne (ali pa Kosovo, Albanija, Ukrajina itd.), takoj pa v Bruslju opazijo »kršitve«, kadar so države »napačno« zunanjepolitično usmerjene.

Študentska lista se sicer ni predstavljala kot zelo »proevropska«, na njenih shodih ni bilo evropskih zastav, na plakatih in nalepkah pa so študentje naslikani s srbskimi trobojkami in »šajkačami«, kar jasno kaže, da gre za gibanje, ki ni nastalo v laboratorijih »barvnih revolucij«, in ne sprejema v popolnosti receptov Zahoda, kar nekatere, tudi t. i. liberalce (glej zgoraj) precej moti.

Možnost, da se v njihov program po morebitni zmagi v ospredje prebijejo zahteve po uvedbi sankcij Rusiji in da se Srbija bolj odločno pridruži »zahodnemu« taboru prav v trenutku, ko ta zaradi svoje politike doživlja največje nazadovanje pa ni povsem izključena.

Iz Moskve je sicer že prišlo sporočilo, da bodo po volitvah sodelovali s katerokoli srbsko vlado.

Kritike, ki iz EU že letijo na Študentsko listo (zlasti glede izjav o Rusiji in Kosovu)  pa kažejo, da sprememba glede geopolitičnih vprašanj tudi v primeru zmage Študentske liste ne bi bila takšna, kot si jo želijo v evrpskih prestolnicah.

Srbija, slovanska, balkanska, nevtralna država, ki ostaja zunaj EU in Nata je pomembna ne samo za EU, pač pa tudi za druge velike sile.

Velike projekte in pomembne nakupe orožja je v zadnjem času izpeljala tudi s pomočjo Kitajske.

Videoposnetek, ki prikazuje ulični shod v prestolnici pa kaže, da je podpora spremembam oblasti v Srbiji velika.

Včeraj se je zbralo najmanj 150.000 ljudi.

Na ulicah Beograda se je tako na primer zbralo na tisoče ljudi na zadnjem shodu gibanja Študentske liste pred parlamentarnimi volitvami.

SNS ima ob tem očitne težave pri zbiranju ljudi na shodih, ankete pa večinoma dajejo prednost Študentski listi.

Toda v Srbiji so ankete nezanesljive. Ipsos na primer ocenjuje drugače...

Je pa nekaj resnice verjetno tudi v oceni, da si v evropskih prestolnicah prav zaradi geopolitike - želijo spremembe.

Skoraj gotovo pa je, da bo, ne glede na to, kdo bo zmagal, zaradi že zdaj prisotnih obtožb o volilnih pritiskih in krajah tudi povolilno obdobje v Srbiji zelo napeto.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke