REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Lex specialis: Kako se je Golob ob »primeru Bobnar« postavil nad zakonodajo in neuspešno branil svoje sporne poteze

Lex specialis: Kako se je Golob ob »primeru Bobnar« postavil nad zakonodajo in neuspešno branil svoje sporne potezeGolob in varovanje visokih funkcionarjev na Slovenskem, ki spominja na švicarski sir. Vir: Zajem zaslona, Twitter

Potem ko smo dolge dneve čakali na odgovore predsednika vlade o razlogih, zaradi katerih je notranja ministrica Tatjana Bobnar »izgubila njegovo zaupanje« smo končno dočakali, da je na očitke v medijih odgovoril tudi sam Robert Golob.

A kakšni so bili ti odgovori?

To je že druga zgodba.

O zaupanju. Vir: Zajem zaslona, Twitter

Na najhujše očitke Bobnarjeve je Golob odgovoril s pavšalnim zanikanjem, češ da pritiskov ni bilo, češ »šestkrat sem ji povedal, da se to ni zgodilo« (glede zahteve po odpustitvi enega od policistov), ali pa s preskakovanjem teme (glede zamenjave šefa policije v Novi Gorici, češ da je pred volitvami obljubil, da nikjer ne bo šel v koalicijo s SDS).

Glede vrste očitkov imamo tako položaj »beseda proti besedi«, javnosti pa ni nič bolj jasno, kaj naj bi Tatjana Bobnar in Boštjan Lindav naredila narobe.

Pri tem so – glede na številne spremembe, ki sta jih opravila Lindav in Bobnarjeva, v prazno izzvenele tudi ocene premierja in njegovih oprod, češ da »depolitizacija« policije poteka prepočasi.

Pri tem v oči bije zlasti dejstvo, da sta Bobnarjeva in Lindav v desetih mesecih naredila ogromno, medtem ko na primer minister za zdravstvo Danijel Bešič Loredan ne more pokazati nobenega večjega uspeha.

60 ljudi na dan ostaja brez osebnega zdravnika, kot so včeraj opozorili v iniciativi Glas ljudstva ob začetku kampanje »Ustavimo rušenje javnega zdravstva«.

Toda Loredanu se ne maje stolček navkljub dejstvu, da je dovolil, da je javno zdravstvo zdaj v prostem padu, on sam pa je troživka, ki ob ministrski funkciji dela še v najmanj dveh zasebnih zavodih in se zdi, da je glavno vodilo njegovega mandata podeljevanje koncesij zasebnikom...

Notranjo ministrico, ki je po besedah samega Goloba in koalicijskih partnerjev delala odlično, je premier brez pomisleka odslovil. Ministru Loredanu se zdravstvo iz dneva v dan sesuva, pa vendarle - ostaja na položaju? Vir: Zajem zaslona

Pri tem ima minister Bešič Loredan celo še čas, da reformo zdravstva pripravi do leta 2024, Bobnarjeva in Lindav pa sta bila na tnalu kritike kljub dobremu delu in kljub temu, da sta branila strokovno enovit način varovanja predsednika vlade.

Golob sam je trdil, da bo prednost vedno dal strokovnosti in da se delovanje te vlade, ki vlada z zakoni, razlikuje od prejšnje vlade, ki je vladala z uredbami. Toda v konkretnem primeru je bilo ob nasprotovanju stroke – policije – varovanje predsednika vlada spremenjeno s pomočjo uredbe, ki je ob tem v nasprotju z zakonsko opredeljeno ureditvijo varovanja predstavnikov oblasti.

Med svojo obrambo je ob tem Golob uporabljal tudi nekaj trikov, ki so načeli njegovo verodostojnost.

Večkrat je ponavljal, da pritiskov na policijo ni bilo, čeprav je jasno, da so pritiski vsaj v širšem smislu (o tem, kdo je lahko direktor policije ali ne) bili.

Kar pomeni, da je Golob – govoril neresnico.

In brutalno zavajal.

Ob tem se je pri sklicevanju na to, »da pritiskov ni bilo« in da je to potrdil celo Lindav, v resnici opiral na naknadno spisano poročilo namestnika Lindava, Igorja Ciperla:

Tako predsednica parlamenta kot premier sta se sklicevala na ta dopis in gledalce želela prepričati, da je to pismo Lindava. Toda podpis kaže drugače! Vir: Zajem zaslona, Twitter

Tako Urška Klakočer Zupančič, podpredsednica stranke Svoboda in predsednica Državnega zbora, ko je brezglavo zagovarjala Golobove sporne poteze v oddaji Tarča 8. decembra, kot Golob na POP TV šest dni kasneje - sta zvijačno prepričevala javnost, da gre za poročilo Boštjana Lindava s katerim ta potrjuje, da političnih pritiskov vladnikov na Policijo vendarle ni bilo.

V resnici je šlo za dopis, ki ga je sestavil in podpisal Igor Ciperle (slika zgoraj).

Vir: Zajem zaslona, Twitter

To pomeni, da sta oba najvišja politika iz stranke Svoboda, hkrati dva med tremi najvišjimi funkcionarji v državi - ne le zavajala, ampak naravnost lagala.

Tako je bilo videti, kakor da je Lindav sam zanikal to, kar je zapisal v svojem prvem poročilu, ki ga je posredoval Golobu.

Podobno so storili številni mediji, ki so trdili, da v. d. direktorja Policije Lindav zanika politične pritiske.

Trik je imenitno uspel, saj ga je v oddaji Tarča in drugod samozavestno že pred nastopom Goloba v javnosti prodajala tudi omenjena predsednica parlamenta Urška Klakočar Zupančič.

Na podoben način se je zavajalo tudi glede uredbe o varovanju predsednika vlade.

Golob je trdil, da je novo uredbo spisalo Ministrstvo za notranje zadeve, Bobnarjeva pa, da jo je spisala vlada.

Izkazalo se je, da sta bili na to temo v resnici sprejeti dve uredbi, pri čemer je – na zahtevo Goloba – Bobnarjeva oziroma MNZ spisal le uredbo, s katero so varovanje (po pritiskih Goloba in zoper opozorila Lindava) prenesli na sekretariat vlade, nato pa je druga uredba o varovanju premierja nastala v Generalnem sekretariatu Vlade RS, kot priča dopis, spodaj:

V izdihljajih svojega minstrovanja je Bobnarjeva podala odgovore na vprašanja poslanca DZ, ki jih je ta zastavil v zvezi z varovanjem predsednika Vlade. Zaskrbljujoče je tudi tisto, kar izhaja iz odgovora na 3. vprašanje - kako je lahko bila sploh sprejeta nova uredba, ki ji je botroval Generalni sekretariat Vlade, če o tej točki ni bilo glasovanja? Vir: Zajem zaslona

Prav v tem pa se morda skriva največji problem Goloba, ki je kot razlog za spremembo uredbe (pri čemur je 28. julija sodeloval, kot je razvidno iz pričujočega dopisa zgoraj - v odsotnosti ministrice Tatjane Bobnar državni sekretar na MNZ Branko Lobnikar!) navajal objavo fotografije svojega »mladoletnega otroka« z obiska v Bruslju.

Zato je v oddaji z Urošom Slakom na POP TV pojasnjeval, kako je pomembno, da se z novo organizacijo prekine dotok informacij v policijski center za varovanje, kjer ima dostop do podatkov o gibanju predsednika vlade več policistov, ki jim predsednik vlade očito ne zaupa.

Hkrati je v taisti oddaji v kamere mahal s še enim papirjem in v vnemi, da zanj obremenjujoče trditve Bobnarjeve demantira, izjavil, da je prinesel še izjavo državne sekretarke (tedaj že razrešene ministrice), ki v vsem pritrjuje Golobu.

In tako svojo nekdanjo šefinjo post festum postavlja na laž.

Kako je Golob zase priskrbel še eno pozitivno poročilo, ki je glede svojega namena (ugoditi zahtevi premierja) podobno tistemu, ki ga je predhodno podpisal Igor Ciperle, pa razkriva spodnja novica:

Pod črto: Predsednika vlade je torej očitno strah, da bi njegovi politični nasprotniki lahko prišli do podatkov o njegovem vsakodnevnem gibanju in stikih, tudi zato, ker ima s seboj na potovanjih velikokrat »mladoletnega otroka.«

Toda prav v tem je problem.

Vlada je očitno na njegovo zahtevo spremenila način varovanja predsednika vlade, ki je določen z zakonom.

Kdo je določil kriterije in izbiral pripadnike nečesa čemur lahko morda rečemo - Golobova varda? Odgovori (tedaj še) ministrice Tatjane Bobnar nazorno kažejo, v čem je problem. Vir: Zajem zaslona 

Golob sam je trdil, da bo prednost vedno dal strokovnosti in da se delovanje te vlade, ki vlada z zakoni, razlikuje od prejšnje vlade, ki je vladala protiustavno - z uredbami.

Toda v konkretnem primeru je bilo ob nasprotovanju stroke – policije! – varovanje predsednika vlada spremenjeno prav s pomočjo uredbe, ki je ob tem v nasprotju z zakonsko opredeljeno ureditvijo varovanja predstavnikov oblasti.

Lahko se vprašamo – ali potemtakem lahko posebne službe za varovanje, organizacijsko ločene od strukture policije, pričakujemo tudi pri varovanju predsednice Državnega zbora, predsednice države in tako naprej?

Očitno je, da se je predsednik vlade vsaj v tem primeru, sklicujoč se na pravico do svoje zasebnosti in predhodno »politizacijo« policije, posegel v enoten način varovanja najvišjih funkcionarjev.

Tako kot smo priče rušenju enotnega plačnega sistema, smo priče tudi rušenju sistema varovanja najvišjih funkcionarjev.

Odgovori Tatjane Bobnar (tedaj še vedno na položaju notranje ministrice) povedo veliko o načinu Golobove vladavine. Vir: Zajem zaslona

Čeprav je strah Goloba pred curljanjem informacij lahko deloma razumljiv, se moramo vendarle vprašati, kaj bi v konkretnem primeru moralo pretehtati – pravica vladnega funkcionarja do »varovanja zasebnosti« in njegova sposobnost, da zajezi dostop informacij političnim nasprotnikom – ali interes države, da učinkovito varuje najvišje državne funkcionarje.

Policija je svoj odgovor že podala – in težava je v tem, ker je Golob, to je zdaj očitno: »povozil« stroko.

Golob še vedno prehiteva Janšo
Zaradi strahu pred Janšo in janšisti v vrstah policije - v kršitev zakonodaje? Vir: Zajem zaslona, Twitter

Sklicevanje na drugačno varovanje v času Janeza Drnovška je neutemeljeno, če je država nato naredila drugačen sistem varovanja.

In tega ni mogoče prilagajati vsakokratnim potrebam posameznika.

Prav nasprotno je res – posameznik, ki postane predsednik vlade, se mora ukloniti pravilom, tudi na področju varovanja. Dokler je zasebnik, sta njegovo zdravje in varnost njegov problem. Ko postane predsednik vlade, je to problem in odgovornost države.

Če se je Golob odločil, da s seboj na potovanja in v javen prostor jemlje otroke (kar ni sporno, ker stroške prenočitev menda plača sam), potem vsekakor mora sprejeti tudi tveganje, da se bodo slike otrok pojavile v javnosti. Morda je to za koga neprijetno, a to je pač cena za slavo in oblast.

Isto velja za Golobovega »mladoletnega otroka.« Gre za precej infantilen izgovor, s pomočjo katerega se v javnosti na prvi pogled ljubek način vrtajo luknje v zakonodajo, ki so povezane z velikimi tveganji.

Da Golob s seboj na potovanja vodi tudi svoja otroka je njegova pravica. Policija mora seveda skrbeti za varnost tudi Golobove družine. Toda, ali to pomeni, da bo lahko obvarovala otroka tudi pred kamerami v svetu? Vsekakor ne in tu imajo opozicijski poslanci, ki so kritizirali vlado zelo prav.

Če se je Golob odločil, da s seboj na potovanja in v javen prostor jemlje otroke (kar ni sporno, ker stroške prenočitev menda plača sam), potem vsekakor mora sprejeti tudi tveganje, da se bodo slike otrok pojavile v javnosti.

Morda je to, da se bodo slike otrok pojavile v javnosti za koga neprijetno, a to je pač cena za slavo in oblast. Mnogi bi rekli – zelo majhna cena.

S sprejemom vladne uredbe o spremembah pri varovanju je vlada pravzaprav uvedla poseben sistem varovanja s pomočjo lex specialisa.

Končni rezultat vse kalvarije okoli Bobnarjeve in Lindava je zato zelo slab predvsem za Goloba. Zapravil je velik del svoje kredibilnosti, v resnici pa ni prepričljivo odgovoril na nobenega od glavnih očitkov, ki sta mu jih podala Bobnarjeva in Lindav.

Ministrica ima zato še vedno prav, ko že samo neimenovanje Lindava za generalnega direktorja policije, ko ga je vnovič predlagala - razume kot oblika pritiska.

Kot pritisk lahko razumemo tudi posredovanje piarovke stranke Svoboda Vesne Vuković glede raztrganih strankarskih plakatov z njenim namigom notranji ministrici, da »se ve, kdo vodi Policijsko upravo NG«.

Ministrica je tudi javno obtožila Goloba še poskusa odpustitve »določene osebe, ki ni povezana ne s protesti ne s kakršnimkoli mandatom, pridobljenim v preteklih dveh letih, in ne da bi obstajali kakršnikoli razlogi, da je delal nezakonito«. Zato, ker se je po njenem mnenju ta oseba zamerila nekomu iz krogov predsednika vlade. Tudi na ta očitek je Golob odgovoril neprepričljivo, le s pavšalnim zanikanjem.

Na drugi strani je Lindav v svojem poročilu opisal neustrezne zahteve pri oblikovanju službe za varovanje premierja, neprimerno vlogo nekdanjega policijskega specialca in vodje Drnovškovega varovanja Miloša Njegoslava Milovića ter navzočnost nepooblaščenih oseb v pogovorih.

Tudi na očitek, da je Golob dal navodilo, da se mora »čim prej nekaj narediti tudi s tistim tam dol, ki je direktor na mojem koncu«, kar naj bi se nanašalo na Evgena Govekarja s Policijske uprave Nova Gorica, s katerim naj bi bil nezadovoljen, je premier odgovoril le z vsebinsko praznim zanikanjem.

Eliminacija notranje ministrice Tatjane Bobnar brez resnega očitka o morebitnih njenih napakah pri delu ob tem, kot pravilno ugotavlja Peter Petrovčič v Mladini, sporoča ostalim ministrom, »da šef ne bo toleriral neposlušnosti.«

S tem si novi »šef« v vladnem poslopju na Gregorčičevi v Ljubljani krepi avtoriteto natančno na način, kot si jo je dolga desetletja Janša in sporoča, da v svoji ekipi ne želi imeti tistih, ki se držijo strokovnosti in mislijo s svojo glavo.

Predvsem pa je šokantno dejstvo, da od avgusta varovanja predsednika vlade ne opravlja več Center za varovanje in zaščito v policiji, pač pa ekipa policistov, ki je za namen varovanja premeščena na Generalni sekretariat vlade – in ti policisti obenem več niso del strukture Policije.

Predvsem pa je šokantno dejstvo, da od avgusta varovanja predsednika vlade ne opravlja več Center za varovanje in zaščito v policiji, pač pa ekipa policistov, ki je za namen varovanja premeščena na Generalni sekretariat vlade – in ti policisti obenem več niso del strukture Policije.

S tem se je enoten sistem varovanja vseh slovenskih državnih funkcionarjev spremenil v švicarski sir.

Te luknje pa so sedaj nevarne tudi za predsednika vlade.

Strah, da si predsednik vlade ustvarja lastno pretorijansko gardo je morda v tem trenutku še odveč, toda nesporno je, da takšen sistem, ki v večji meri onemogoča pretok informacij o tem, kje se giblje predsednik vlade istočasno onemogoča drugim službam, da bi ga ustrezno varovale.

Ob tem pa takšen sistem omogoča predsedniku vlade še, da si organizira srečanja z različnimi osebami na netransparenten način, s čemer se celotna država izpostavlja korupcijskim tveganjem, predsednik vlade pa nevarnosti, da se sreča z neprimernimi ali nevarnimi ljudmi ali obišče mesta in kraje, kjer bi lahko bil žrtev nasilja.

Ob tem je predsedniku vlade svetoval tudi Milović, ki je že obsojen v zadevi fiktivnih poslov hčerinskega podjetja Slovenskih železnic SŽ - ŽGP, pri čemer sta dva izmed soobtoženih krivdo priznala in bila obsojena na dve leti zapora, Milović pa se je na obsodbo na prvi stopnji pritožil in zdaj o zadevi odloča višje sodišče.

Vse to se predsedniku vlade ni zdelo sporno.

Toda ali ni ves »kolesariat« dve leti protestiral tudi zaradi neprimernega vpliva obsojenega Roka Snežića na vlado Janeza Janše?

Kako lahko sedanji predsednik vlade, ki zmaga z obljubo, da bo drugačen, nato naredi nekaj podobnega, kar je že počel Janez Janša.

Ob tem pa Bobnarjevi Robert Golob ni dovolil niti izbire lastne ekipe, s čemer je posegel v pristojnost ministrice.

Zavrnitev imenovanj kandidatov, ki jih je predlagala ministrica Tatjana Bobnar je znova potekala brez vsebinskih razlogov. Golob v Državnem zboru in pozneje v medijih ni navedel nobenega razloga za zavrnitve, čeprav sta kandidata že dobila pozitivno mnenje Uradniškega sveta oz. bila izbrana na razpisu, tako v primeru Lindava kot Koroša.

Ob zavrnitvi imenovanja Lindava je Bobnarjeva doživela še zavrnitev imenovanja direktorja direktorata za policijo in druge varnostne naloge. Bobnarjeva si je za to delovno mesto izbrala Slavka Koroša, dolgoletnega kriminalista, diplomiranega pravnika, nekdanjega pomočnika direktorja uprave kriminalistične policije.

Tudi Koroš je eden tistih, ki v času politične zlorabe policije s strani Janševega režima ni sklonil glave, pač pa opozarjal na nepravilnosti. Janševega policijskega ministra Hojsa je med drugim opozoril, da nima pristojnosti dajati usmeritev v odprtih predkazenskih in kazenskih postopkih, v katerih je pristojnost že prevzel državni tožilec.

Oglasil se je tudi, ko je nekdanji minister Aleš Hojs zaukazal revizijo nekaterih že zaključenih preiskav Nacionalnega preiskovalnega urada.

Koroš, tudi dolgoletni predsednik Društva kriminalistov Slovenije, je bil zato že jeseni 2020 odstavljen in kazensko premeščen na področje »mednarodnega sodelovanja«. In takšen človek nenadoma ni več primeren za vlado Roberta Goloba?

Zavrnitev je torej znova potekala brez vsebinskih razlogov.

Golob v Državnem zboru in pozneje v medijih ni navedel nobenega razloga za zavrnitve, čeprav sta kandidata že dobila pozitivno mnenje Uradniškega sveta oz. bila izbrana na razpisu, tako v primeru Lindava kot Koroša.

Res je tudi, da Golob v tem primeru še vedno ni ravnal povsem enako kot Janša. A se mu je z zadnjim debaklom zelo približal.

Bobnarjeva in Golob
Odpisana pod Janševo, zdaj tudi pod Golobovo vlado: Tatjana Bobnar in Boštjan Lindav. Se Golob prelevlja v avtokrata po kopitu prvaka SDS? Vir: Zajem zaslona, Twitter

Bobnarjeva je v pismu Golobu zapisala: »Kot ministrica želim delovati z ekipo, ki jo izberem sama, glede na poznavanje njenih strokovnih kompetenc in v katero zaupam. Odrekanje te možnosti in sugestije za imenovanje drugih izbir, po moji oceni, predstavlja obliko političnega pritiska. Druge pritiske sem Ti navedla že v najinem zadnjem pogovoru v ponedeljek dne 5. 12. 2022.«

Golob v tem primeru še vedno ni ravnal povsem enako kot Janša. A se mu je z zadnjim debaklom zelo približal.

Podobnosti med Golobovo in Janševo vlado so na tem področju osupljive: prejšnja vlada je ustavila imenovanje več deset tožilcev, ki so potem tudi leto dni čakali na imenovanje ali napredovanje.

Vsi ti tožilci so bili izbrani na razpisih in s strokovnega vidika primerni za nastop funkcije, vsi so imeli pozitivno mnenje Državnotožilskega sveta. Janševa vlada ni nikoli navedla razloga za neimenovanje.

Tudi Boštjan Lindav in Slavko Koroš sta bila izbrana na razpisu ter imata pozitivno mnenje pristojne natečajne komisije Uradniškega sveta, da sta primerna za prevzem funkcije.

Nato pa sta doživela (preko zavrnitve predlogov notranje ministrice), da njuna imenovanja ne potrdi Golobova vlada, v kateri sta koalicijska partnerja stranke Svoboda - ne pozabimo! - stranki SD in Levica.

Tudi glede njunega neimenovanja sedanja vlada Roberta Goloba ni podala vsebinskega pojasnila.

Z zavrnitvami brez pojasnil, predvsem pa z rušenjem enotnega sistema varovanja vladnih funkcionarjev je Golob dokazal, kako razume transparentnost, strokovnost in enakost.

Golob nujo, da dela transparentno in strokovno, po črki zakona očitno razume tako, da poskuša prikrivati informacije o svojih stikih in potovanjih celo policiji.

Trenutni premier svojo nalogo, ki so mu jo na aprilskih volitvah zaupali volivci očitno vidi tudi tako, da strokovne argumente policije »povozi«.

In se z uredbo glede lastnega varovanja celo postavlja nad veljavno zakonodajo.

Gre za privatizacijo varovanja, ki je nevarna za vse državne funkcionarje in državo.

Ne samo za Roberta Goloba.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Sorodni članki

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke