petek, 10. maj 2024 leto 29 / št. 131
Zakaj je »mladoletni otrok« neupravičen razlog za rušenje sistema varovanja slovenskih državnih funkcionarjev?
Na očeh javnosti: Barron, Donald in Melania Trump. Vir: Twitter, zajem zaslona
Slovenski predsednik vlade Robert Golob se je ob obrambi lastnega novega sistema varovanja pozival na pravice svojega »mladoletnega otroka.«
Toda pri tem je pozabil, da je z novim sistemom, ki je nastal na podlagi – morebiti celo neustavne – uredbe sam s svojo potezo porušil enotni sistem varovanja vladnih funkcionarjev.
S tem pa je v veliki meri ogrozil lastno varnost, otežil delo policistom in s plaščem netransparentnosti zakril svoje delovanje glede stikov z drugimi osebami, kar državo izpostavlja korupcijskim tveganjem.
To pomeni,da bodo njegovi policaji oz.varnostniki lovili okoli tiste,ki bodo v rokah držali telefone ali foto aparate?Noro si je to zamislil.
— Ginno De Lucca Moretti (@Gino66667576) December 15, 2022
Kdor se odloči, da bo »javna osebnost« in pod žaromete javnosti postavi še svoje otroke, se nikakor nima pravice pozivati na »zasebnost« in zahtevati neko posebno varovanje, ki naj bi domnevno preprečilo slikanje njegovih otrok.
Izgovor z družino je tako omleden, da mu ne more nihče verjeti, niti verniki...kako lahko katerakoli varnostna služba prepreči fotografiranje na odprtem? Razen, če bi vso slovensko Policijo poslali v Bruselj, da blokira celo četrt...bolje bi bilo, da bi bil tiho...
— Ivan Ivanovič Marijin (@IMarijin) December 14, 2022
Pri čemer Golob zgolj ves čas insinuira, da so otroka pred hotelom v tujini posneli njegovi (tedanji) varnostniki (iz vrst policije), ne pa nekdo drug.
Poglejmo na primer enega od bolj znanih primerov iz tujine – primer nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa.
Golob še vedno ni enako slab predsednik vlade kot je bil Janša – a v tem primeru si je privoščil nekaj, česar si ni upal privoščiti niti njegov predhodnik v premierski fotelji.
V času svojega mandata so ga velikokrat slikali v družbi z mladoletnim otrokom.
In?
S tem ni bilo nič narobe.
Sin Barron, danes 16-letnik, tudi slovenske gore list je soj žarometov pač prenesel, enako Melania in Donald, ki se je sicer zelo pridušal nad poročanjem medijev tako v ZDA kot po svetu.
Da so ga v času, ko je bil predsednik ZDA slikali z otrokom, pa Trumpa nikoli ni motilo.
Še več, Donald Trump tudi ni z dekretom spremenil svojega varovanja, ki je sicer uzakonjeno in enako za vse predsednike države.
In zasebnost?
Znano je, da je Trump skorajda ni imel. Celo vse, kar je zapisal na papirčke, raztrgal in odvrgel v smeti so njegovi svetovalci morali poiskati, izbrskati in znova zlepiti, saj imajo o tem v ZDA poseben zakon.
Razlika med Šiškovo in Milovićevo Vardo je v tem, da je slednja organizirana v okviru Kabineta predsednika @vladaRS.
— Jure Bregar (@JureBregar) December 9, 2022
Morda česa ne vidim?
Šiško, pravijo, je deloval izven zakona. Po katerem zakonu in njegovih členih pa deluje Milović?
Vse, kar zapiše ameriški predsednik v svojem mandatu roma v poseben arhiv. Trump se tega res ni dosledno držal, a uradniki okoli njega so se.
Slovenski predsednik vlade se je ob obrambi svojega novega sistema varovanja skliceval na pravice svojega »mladoletnega otroka.« Toda pri tem je pozabil, da je z novim sistemom, ki je nastal na podlagi – morebiti celo neustavne – uredbe sam s to svojo potezo porušil enotni sistem varovanja vladnih funkcionarjev.
Po zakonu, 18 USC 3056, pod vodstvom sekretarja za domovinsko varnost, je tajna služba Združenih držav pooblaščena za zaščito:
- aktualnega predsednika in podpredsednika (ali drugega uradnika, ki je naslednji po vrstnem redu nasledstva na funkciji predsednika);
- po volitvah izvoljenega predsednika in podpredsednika do prevzema funkcije;
- ožje družine teh posameznikov;
- nekdanjih ameriških predsednikov in njihovih zakoncev za vse življenje, razen kadar varstvo zakonca preneha v primeru ponovne poroke;
- otroke nekdanjega predsednika, mlajše od 16 let;
- obiskov voditeljev tujih držav ali tujih vlad, vključno s papežem;
- drugih uglednih tujih obiskovalcev Združenih držav in uradnih predstavnikov ZDA, ki opravljajo posebne misije v tujini, ko predsednik odredi, da se zagotovi taka zaščita, kot so na primer ameriški trgovinski zastopnik in podobni;
- glavnih predsedniških in podpredsedniških kandidatov ter v 120 dneh po splošnih predsedniških volitvah tudi zakoncev teh kandidatov:
- nekdanjih ameriških podpredsednikov, njihovih zakoncev in otrok, mlajših od 16 let, za obdobje največ šest mesecev po datumu, ko nekdanji podpredsednik zapusti položaj.
Temu se reče enoten sistem varovanja.
Kaj bi se zgodilo, če bi se, na primer, predsednik ZDA odrekel temu varovanju in si samovoljno omislil neko posebno službo?
To, s kom se predsednik druži in kaj govori ni nekaj, kar bi predsednik ZDA, ki je hkrati šef ameriške vlade - lahko zadržal zase.
Prvič, lahko bi se zgodilo, da ta služba ne bi imela pomembnih podatkov o nevarnih osebah, krajih ali okoliščinah, ko bi se predsednik srečeval z gosti.
Brez povezave s tajno službo je zato visoko stopnjo varnosti skorajda nemogoče zagotoviti.
Predsednik bi bil hitro v nevarnosti.
In drugič, to, s kom se predsednik druži in kaj govori ni nekaj, kar bi predsednik ZDA, ki je hkrati šef ameriške vlade - lahko zadržal zase.
Tak primer je bil ob začetku Trumpovega mandata, ko se je leta 2018 Donald sam pogovarjal s predsednikom Ruske federacije Vladimirjem Putinom.
Po navedbah Financial Timesa se je Donald Trump ob vrhu G20 leta 2018 z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom pogovarjal sam, prisotna sta bila samo Melania in ruski prevajalec.
In ko gre za zaščito, lahko v skladu z zakonom posameznik z zgornjega seznama zavrne zaščito, razen sedanjega predsednika, podpredsednika ter izvoljenega predsednika in podpredsednika. V primeru Slovenije pa se je zgodilo prav to – varovanje policije je zavrnil predsednik vlade in s tem po eni strani sprožil vprašanje, kaj si pravzaprav želi prikrivati pred javnostjo, po drugi strani pa je storil to, kar bi se v ameriškem primeru zdelo tako nedopustno, da tega ni uspel spremeniti niti Donald Trump, ki je sicer vneto rušil vse ustaljena protokolarna pravila.
Ob pogovoru ni bil prisoten noben ameriški prevajalec. Šlo pa je za izjemo – in kršitev pravil.
Trump je na podoben način ravnal večkrat, v enem primeru pa je svojim prevajalcem pravzaprav »zaplenil« zabeležke s srečanja.
Najmanj v enem primeru je namreč uradnemu (lastnemu) prevajalcu po srečanju z Vladimirjem Putinom odvzel zabeležke in mu zabičal, da se z nikomer od ostalih uradnikov v vladi ne sme pogovarjati o tem, kar si je pribeležil o pogovorih obeh predsednikov.
Šlo je za kršitev veljavnih protokolov.
Če v administraciji (vladi) ne vedo, kaj je bilo dogovorjeno, je seveda težko voditi zunanjo politiko.
In ko gre za zaščito, lahko v skladu z zakonom vsak posameznik z zgornjega ameriškega seznama zavrne zaščito, razen sedanjega predsednika, podpredsednika ter na volitvah netom izvoljenega predsednika in podpredsednika.
V primeru Slovenije pa se je zgodilo prav to – varovanje policije je zavrnil predsednik vlade in s tem po eni strani sprožil vprašanje, kaj si pravzaprav želi prikrivati pred javnostjo, po drugi strani pa je storil to, kar bi se v ameriškem primeru zdelo kot nekaj skrajno nedopustnega, celo tako nedopustnega, da tega ni uspel spremeniti niti Donald Trump, ki je sicer vneto rušil vsa ustaljena protokolarna pravila.
The case of Miloš Njegoslav Milović brings up the regular Debord reminder.#golob #snežič #letathousandmafiasbloom pic.twitter.com/lbK6SA0dPj
— Smetnjak (@Smetnjak) December 15, 2022
Lahko se vprašamo - s kom se želi dobivati in pogovarjati Robert Golob, da tega niti tisti, ki ga varujejo (razen njegovega novega, posebnega kroga varovanja) ne bi izvedeli?
Golob sicer še vedno ni enako slab predsednik vlade kot je to bil Janez Janša – a v tem primeru si je privoščil nekaj, česar si v času, ko je sam grel premierski stolček, ni upal privoščiti niti šef sedaj opozicijske SDS.
