REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Zakaj vladna argumentacija, »včeraj smo pojedli zadnjega, pri nas ni več ljudožercev!« ne pije vode?

Zakaj vladna argumentacija, »včeraj smo pojedli zadnjega, pri nas ni več ljudožercev!« ne pije vode?Tatjana Bobnar in Robert Golob - ministrica odstranjena, a za kakšno ceno? Vir: Zajem zaslona, Twitter

Kdo ima torej prav v sporu na relaciji vlada – notranja ministrica?

Potem, ko smo slišali argumente ene in druge strani ter so se na raznih televizijah zvrstili komentatorji iz stranke Svoboda ter opozicije (predsednika vlade pa ni bilo na spregled!) je jasno, da je kratko potegnila – Golobova vlada.

Njeno pozicijo je sicer najbolj ognjevito branila predsednica parlamenta Urška Klakočar Zupančič. Izjave o tem, da je vlada pač želela zgolj izpolniti predvolilne obljube in doseči »sprejemanje odgovornosti« v policiji za kršitve človekovih pravic se sicer zdijo povsem upravičene.

Isto velja za zahtevo, da se ena od prvih žrtev Janševih »čistk«, nekdanji direktor NPU Darko Muženič, vrne na čelo Nacionalnega preiskovalnega urada.

Toda podrobnejša analiza argumentov vladne strani in njenih kritikov pokaže, da argumenti branilcev vlade Roberta Goloba – »ne pijejo vode.«

Že naključna anketa jasno kaže, komu verjamejo volivci. Vir: Zajem zaslona, Twitter

Glde Muženiča je bilo tako, da so pristojni morali čakati, da se konča sicer absurdna prijava prejšnjega, Janševega vodstva NPU na evropskem tožilstvu zoper njega. Ta je bila nato res zavržena, tako da to vprašanje ne bi smelo biti več sporno.

Glede trditev, da na policijo ni bilo pritiskov, kar naj bi dokazovalo pismo Boštajana Lindava, kot je v oddaji Tarča sinoči neresnično navajala predsednica parlamenta pa je bilo seveda vsem gledalcem takoj jasno, da gre za brutalno zavajanje.

Klakočer Zupančičeva se je namreč zvijačno sklicevala na pismo, ki ga je v resnici napisala in podpisala druga oseba v policiji (zadevno poročilo si lahko preberete tukaj:

In ne Lindav, kot je predsednica parlamenta vztrajno poskušala prepričati gledalce.

Očitno je, da pisma, na katerega se je goreče sklicevala predsednica parlamenta in vidna članica ter celo podpredsednica Golobove stranke Urška Klakočer Zupančič - Lindav ni želel podpisati:

Predsednica parlamenta je gledalce želela prepričati, da je to pismo napisal Lindav. Toda podpis kaže drugače. Vir: Zajem zaslona, Twitter

Drug problem, na katerega je upravičeno opozoril predsednik NSi Matej Tonin (ki je bil sicer del Janševe vlade, ki je počela isto, kar sedaj očita Golobu!) je seveda dejstvo, da zagotovila iz policije zanikajo zgolj neposreden vpliv posameznih ministrov in funkcionarjev na delo policije, ne pa samega predsednika vlade.

Ali pa PR-ovke stranke Svoboda Vesne Vuković, pred tem novinarke zdaj provladnega portala necenzurirano, ki zdaj - kako pričakovano - objavlja analizo »Je policija 'Janševa' ali ne?«, ki jo je napisal (a kdo drug?) Primož Cirman, soprog Golobove direktorice Ukoma.

In - ne pozabimo - tudi nekdanji sodelavec sedanje Golobove PR-ovke na istem portalu. 

Ob tem trditve vladnikov (Švarc Pipanove in Hana iz stranke SD, ali pa Tašner Vatovca iz Levice) v ničemer ne izpodbijajo niti navedb Tatjane Bobnar, da ni imela proste izbire pri imenovanju svoje ekipe, da je predsednik vlade neposredno posegal v njeno odločitev, jo onemogočal, napovedoval da ne bo podprl Lindava, ker ni pravočasno opravil »čistke« v policijskih vrstah...

Prav tako opisani zagovor predstavnikov stranke Svoboda in partnerjev iz koalicije ne izpodbija najhujšega očitka – da je predsednik vlade »povrnitev zaupanja« v Bobnarjevo pogojeval celo z odpustitvijo določene osebe.

Ministrica za notranje zadeve je namreč v Bruslju v četrtek novinarjem razkrila, da ji je Golob dejal, da si lahko njegovo zaupanje povrne, če iz Policije odpusti določeno osebo.

Notranja ministrica je ob tem zatrdila, da ni šlo za osebo, ki bi bila kakorkoli povezana z ravnanjem na protestih ali bi kakorkoli ravnala nezakonito, prav tako ni dobila svojega položaja v mandatu vlade pod vodstvom prvaka SDS Janeza Janše.

»Očitno se je zameril nekomu iz krogov predsednika vlade, to je pravzaprav samo eden od pritiskov, ki kažejo na tendenco politike po obvladovanju policije,« je prepričana.

»Ta oseba nima nikakršne povezave s poročilom o delovanju Policije na protestih ali z mandatom v času pretekle vlade. Prav tako ni delovala nezakonito, zato sem ponudbo zavrnila,« je dejala Bobnarjeva in poudarila, da je to le eden od pritiskov, ki kažejo na tendenco političnega obvladovanja Policije.

Enako uničujoča je tudi navedba Bobnarjeve o tem, da naj bi prejela SMS o uničevanju plakatov stranke Svoboda v Novi Gorici, za katere 'niso vedeli, ali naj jih sploh prijavijo', glede na to, 'kdo tam vodi' policijo, kar je bil prav tako precej jasen namig glede nujnosti kadrovske spremembe in kritika dela policije – s strani strankarske tiskovne predstavnice.

Zapise o pritiskih z vsemi imeni je že odstopila tožilstvu in Komisiji za preprečevanje korupcije.

Enako uničujoča je tudi navedba Bobnarjeve o tem, da naj bi prejela SMS o uničevanju plakatov stranke Svoboda v Novi Gorici, za katere niso vedeli, ali naj jih sploh prijavijo, glede na to, kdo tam vodi policijo, kar je bil prav tako precej jasen namig glede nujnosti kadrovske spremembe.

In kritika dela policije – s strani strankarske tiskovne predstavnice.

Tudi na ta očitek je Golobova vlada ostala praktično brez odgovora.

Bobnarjeva in Golob - nekoč skupaj, danes...
Klavrno: Prvo jo je s položaja v Policiji odžagal Janša, zdaj pa po njegovem kopitu z ministrske funkcije tudi Golob... Vir: Zajem zaslona, Twitter

Za vse, ki so verjeli ali še zmeraj verjamejo v iskrenost namer Roberta Goloba in Gibanja Svoboda o tem, da želijo Slovenijo spremeniti na bolje je seveda težko sprejeti dejstvo, da je v primeru Policije sedanji predsednik vlade ravnal zelo podobno kot nekoč Janez Janša.

A to je dejstvo.

Zato se lahko samo čudimo izjavam tistih, ki so poskusili sporna dejanja upravičiti.

Med te spadajo tako izjave gospodarskega ministra Matjaža Hana iz kvote SD kot tudi izjave predstavnika Levice, češ da je imenovanje direktorja Policije pač tudi politično dejanje.

Res? Le zakaj je ista stranka potem obsojala ravnanje Žana Mahniča, ko je ta pritiskal na Bobnarjevo ob zadnjih izdihljajih Šarčeve vlade, ko je zahteval podatke o preiskavah – in jih ni dobil?

In zakaj je Levica kritizirala politično kadrovanje ministra, ki je za direktorje Policije v času Janševe vlade postavljal same začasne in sebi ter SDS zveste kadre in jih držal v negotovosti, v položaju »v.d.«-jev, popolnoma enako kot naj bi tokrat ravnal Golob?

Bobnarjeva je, ne pozabimo, izpostavila tudi, da na dnevni red vlade ni bil uvrščen niti njen predlog, da se Slavka Koroša imenuje za generalnega direktorja direktorata za Policijo in druge varnostne naloge.

»Koroš je vrhunski strokovnjak, ki je ta teden predstavil tudi ugotovitve nadzora Policije na protestih v preteklih dveh letih,« je dejala Bobnarjeva in dodala: »Pojasnilo pa, da bi si morda na tem mestu želela imeti nekoga drugega.«

Le kaj je to drugega, kot primer pritiska na ministrico in Policijo?

Ob tem so se pri srčni obrambi »lika in dela« sedanjega predsednika vlade zelo kompromitirali tudi nekateri strokovnjaki, zdaj državni sekretarji in vidni funkcionarji pri Golobovem koritu.

»Da premier generalnega direktorja Policije pokliče na pogovor, ni politično vmešavanje,« je v kamere dahnil državni sekretar na notranjem ministrstvu Branko Lobnikar in se s tem postavil na stran Goloba ter zoper »padlo« ministrico, ki ga je pripeljala na položaj.

Toda kako je Lobnikar lahko, kaj takega izjavil – ob tem pa spregledal najmanj tri navedbe o konkretnih primerih vmešavanja, ki so bili zelo daleč od »pogovora«?

Gre za poskuse minimaliziranja pritiskov in zmanjševanja škode, ki pa so uničujoči za kredibilnost samega Lobnikarja zaradi zelo prozornega poskusa ubranitve neubranljivega.

Minister za notranje zadeve si seveda ne postavlja sam generalnega direktorja Policije.

»A če ti premier reče, naj se nekoga sploh ne predlaga, potem tu do odločanja vlade kot kolektivnega organa niti ne more priti,« je poudarila Bobnarjeva.

Dejala je, da imata z Lobnikarjem na tem delu različna mnenja. »Generalni direktor Policije je neposredno odgovoren ministru, ta pa je nato odgovoren predsedniku vlade,« je dodala.

Zanimivo je, da se sredi tega spora Janez Janša, ki je počel zelo podobne zadeve (a še v veliko večjem obsegu!) ni oglašal, je pa bil zato veliko glasnejši njegov nekdanji koalicijski partner.

Matej Tonin je tako ugotovil, da če bi se »to zgodilo v času Janševe vlade, bi v Ljubljani zmanjkalo koles.«

Spregovoril je tudi o obljubah sedanje vlade in dejal, da se je stranka Gibanje Svoboda z njimi zavihtela na oblast, saj da bo kompetentna in strokovna.

»Ta primer kaže, da jim je spodletelo in da so se vse predvolilne obljube razblinile,« je dodal.

Nadaljeval je, da je poročilo Lindava dokaz, da je Policija na treh sestankih strokovno opozorila, naj predsednik vlade ne oblikuje svoje skupine za varovanje v kabinetu in naj to ostane v okviru centra za zaščito in reševanje, a se je Golob odločil, da stroke ne bo upošteval.

»Jasno je, da je bila stroka absolutno spregledana in povožena,« je dodal.  Skliceval se je tudi na navedbe Lindava, da se politika še vedno vmešava v kadrovanje Policije.

Na koncu je Tonin kot zelo pomembno izpostavil še, da se trenutni vladi manj gleda pod prste in da so nekdanjo Janševo vlado civilna družba in mediji bolj strogo nadzorovali.

Nad sporom so se odkrito naslajali tudi v opozicijskih medijih.

Tako je Nova24TV objavila pogovor z nekdanjim direktorjem kriminalistične policije in odvetnikom Dušanom Mohorkom. Ta je že večkrat opozoril, da se je v preteklosti sedanji predsednik vlade obnašal podobno kot sedaj.

»O Golobu samo tole: Kot državni sekretar je prišel na Policijsko upravo Celje in se obnašal, kot da bi bil vrhovni policijski šef. Poskušal je ukazovati in vplivati na delo policije. Ta oseba ne prinaša v politiko nič dobrega,« je zapisal že decembra 2021 na Twitterju. Na to je ponovno opomnil te dni.

Sam ocenjuje, da je do pritiskov prišlo zato, ker je verjetno nekoga motilo, da se »policija ukvarja tudi z energetskim segmentom.«

»Dejstvo je, da je Bobnarjeva iz vrst kriminalistike, počasi se je vzpenjala po karierni policijski lestvici, po mojih podatkih seveda kriminalistična policija dela določene stvari v povezavi z elektro segmentom, oziroma z GEN-I konkretno, in to je zdaj tako,« je pojasnil Mohorko, ki se sklicuje na svoje strokovno znanje in izkušnje v preteklosti.

»Verjetno to nekoga na vladi moti, ki bi si verjetno kaj želel, in tukaj se ustavi. Operativni kriminalisti delajo na zadevah, ministrica in generalni direktor se zavedata, da kljub temu, da bi morda nekdo od politikov to želel, ne moreta ustaviti poteka določenih preiskav, saj se to ne da oziroma ne sme,« opozarja Mohorko na globje razloge za omenjeni spor.

Strah sedanje vlade, da bi »Janševi« kriminalisti znotraj policije predsedniku vlade ali Svobodi v neprimernem trenutku naprtili kakšno »lažno« afero je seveda lahko razumljiv, toda spor kaže, da so se zadeve lotili z napačnega konca.

Golob še vedno prehiteva Janšo
Sta oba le avtokrata? Vir: Zajem zaslona, Twitter

Bistven del zahtev protestniškega gibanja zadnji dve leti je bilo, da se je potrebno prenehati vmešavati v delo policije in tožilstva.

Tako kot Janša ni želel imenovati evropskih tožilcev, ki so bili izbrani po strokovnih kriterijih, je v konkretnih primerih tudi Golob zavračal strokovno delo policije in se je krepko vmešaval v njen delokrog.

Zakaj je to narobe, jasno kaže primer, ki so ga velikokrat navajali razni liberalni komentatorji, ki so poudarjali pomen spoštovanja postopkov in pravil pri transformaciji družbe. Pri tem so kot absurden navajali stavek, da pri nas ni ljudožercev, ker smo včeraj pojedli zadnjega.

Povedano preprosto – do napredka ne pridemo tako, da uporabljamo stare metode.

Pri Golobu zdaj lahko prepoznamo iste, Janševe metode – in kdor v imenu doseganja visokih ciljev uporablja taiste metode, ta dejansko ni na poti napredka, pač pa ponavlja isto, zgrešeno prakso.

Razočaranje: Vir: Zajem zaslona, Twitter

In zato ta opravičila vlade in njenih oprod »ne pijejo vode.«

Bodo v Gibanju Svoboda, kjer so se že ustrelili v koleno, to spoznali še predno cev političnega maščevanja dvignejo kam višje?

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Sorodni članki

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke