Kritike dosegle cilj: Medijska revolucija SDS vsaj začasno ustavljena

V senci razkola stranke DeSUS je najpomembnejša »postranska« zadeva napoved, DeSUS predlagane spremembe medijske zakonodaje ne bo podprl, ker so po presoji strankine strokovne delovne skupine škodljive za javni servis Radiotelevizije Slovenija (RTV SLO), saj posegajo v finančno in programsko neodvisnost zavoda.

»Posebej izpostavljeni so predvsem tisti členi novele zakona o medijih, ki RTV Slovenija nalagajo, da z izvršljivo odločbo nakazuje sredstva drugim medijem,« je dodala Aleksandra Pivec.

Gre za eno od dveh presenečenj na slovenski politični sceni.

Upor poslancev proti Pivčevi, ki ni želela sprejeti objektivne odgovornosti za svoja ravnanja se je zgodil istočasno s pojasnilom Pivčeve, ki je ob vsej podpori s strani SDS-a, ki jo očitno ima, odločila, da najpomembnejšega projekta te stranke – ne podpre.

To pa kaže, da za slovensko politiko še je nekaj upanja in da v njej ni vse tako črno ali belo, kot se zdi.

Vsaj Pivčeva je zaradi tega v očeh večjega dela javnosti vendarle nekoliko manj »črna«, medtem ko so poslanci DeSUS-a s pokončno držo in uporom svoji predsednici dokzala, da načela v njihovi stranki vendarle nisi prazne črke na papirju.

»Omejevanje kvalitetnega javnega medijskega servisa je za DeSUS popolnoma nedopustno. Prav tako je skrajno problematično uvajanje novega načina presoje medijske koncentracije, ki na široko odpira vrata bodočim, morebitnim slamnatim lastnikom iz tujine. Takemu predlogu nasprotuje tudi agencija za varstvo konkurence,« je dejala Pivčeva in napovedala, da se bo DeSUS uprl nekakovostni reformi medijske zakonodaje.

Če bodo poslanci DeSUS-a, ki bodo odslej glasovali »po svoji vesti« ostali na podobnih stališčih to pomeni, da je reforma medijskega prostora, kot si ga je zamislila SDS očitno padla v vodo. Vsaj začasno.

Pri tem ni potrebno pozabiti, da si stranka SDS za preoblikovanje medijskega prostora prizadeva že dolga leta. Prav te dni mineva 15 let od dogovorov Bavčarja in Šrota z Janšo o trgovini s vplivom v primeru medijske hiše Delo.

Mineva 15 let odkar so se v kabinetu predsednika vlade Janša, Bavčar in Šrot dogovorili za prodajo Mercatorja v zameno za vpliv na Delo, Šrot in Bavčar pa sta dobila proste roke pri privatizaciji svojih imperijev, Istrabenza in Pivovarne Laško. https://t.co/H9CLAkzesq

— Socialni demokrati (@strankaSD) August 12, 2020

Sicer je ministrstvo za kulturo predlagalo novele štirih zakonov, in to zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah, zakona o medijih, zakona o RTV Slovenija in zakona o STA.

Najbolj odmevni predlog je sprememba razdeljevanja RTV-prispevka, in sicer bi tri odstotke zbranega prispevka v preteklem letu namenili za STA, pet pa za uresničevanje javnega interesa na področju medijev.

V zakonu o medijih so med drugim dopolnili definicijo javnega interesa, medtem ko se v predlogu novele zakona o STA med drugim spreminjata način imenovanja nadzornikov, ki se z državnega zbora prenaša na vlado, in razreševanje direktorja STA-ja.

S tem bi STA postala trobilo vsakokratne vlade.

Predlog spremembe zakona o RTV Slovenija prinaša okrnjeno financiranje javnega zavoda.

Osem odstotkov od RTV-prispevka bi se po predlogu zakona razdelilo takole: pet odstotkov bi šlo drugim medijem, trije odstotki pa Slovenski tiskovni agenciji. Iz sistema RTV Slovenija bi izločili dejavnost oddajnikov in zvez ter jo prenesli na novo gospodarsko družbo v lasti države.

Ukradena misel :

Janša izbira svoje sodelavce tako kot lubenice.

Potrka jim po glavi in če odmeva, so primerni in izbrani...

— Z (@HZlatko) August 9, 2020

RTV Slovenija bi po besedah generalnega direktorja Igorja Kadunca izgubila toliko, da bi to pomenilo »konec za to hišo.«

Izpad financ naj bi RTV Slovenija reševala z dodatnimi oglasi, država pa bi pridobila slabih pet milijonov na leto. Generalni direktor RTV-ja pa zatrjuje, da rezerv pri obstoječem delovanju zavoda ni.

Za normalno poslovanje potrebuje RTV SLO okoli 6 do 7 milijonov evrov na leto, 8 odstotkov RTV prispevka pa skupaj znese dobrih 7,7 milijona evrov.

Ob izločitvi oddajnikov in zvez bi RTV SLO izgubila še dobrih 5,6 milijona evrov. Če bi ob tem morali plačevati še DDV bi izgubili dodatnih 1,8 milijona evrov, skupna izguba pa bi bila 15,1 milijona evrov.

Tega ne bi »pokrili« niti novi glasi, ki bi televizijo naredili preveč podobno komercialnim (in vplivali na padec gledanosti), dohodke pa bi povečali le za 2 milijona evrov. Sledila bi velika odpuščanja, temu pa bi sledila spirala navzdol.

Paradoksalno je, da je brodolom teh predlogov napovedala ministrica, ki istočasno uživa (še?) podporo predsednika vlade in večjo podporo v sami SDS kot v lastni stranki.

To je samo še ena nenavadna posebnost letošnjega političnega poletja.

In to kaže, da tudi sedanja vlada ni tako trdna, kot se zdi ter da imajo kritike in neprestano kolesarjenje zaradi njenih napak - prav tako velik učinek.

Medijska zakonodaja in tudi RTV SLO sicer res potrebujeta spremembe in reforme, toda takšnih, kot si jih je zamislila največja vladna stranka - res ne.