Kako Joe Biden ter ameriški in slovenski mediji še vedno ponavljajo laž o razlogih za zgrešen napad na Afganistan

Po kolapsu afganistanske vojske in policije, padcu Kabula in šokantnih prizorih poskusov bega obupanih prebivalcev Afganistana na varno, se je oglasil tudi ameriški predsednik Joe Biden.

Priznal je, da se je zlom afganistanskih institucij zgodil nepričakovano hitro, vendar je to označil kot še en dokaz, da so ZDA naredile prav, ker so zapustile to državo.

Mnogi so govor ameriškega predsednika poslušali z olajšanjem, ga imeli za pomembnega, izražali upanje, da Združene države Amerike še niso na kolenih, ne da bi opazili dve večji neresnici, ki ju je Biden vpletel v svoj govor.

Ni pa iz govora jasno, ali se je Biden odločil za umik ZDA iz Afganistana, ali Trump, niti kdo ga je slabo izpeljal. Sicer pa dober govor. Ni Amerika še na kolenih. Je pa draga šola.

— Žiga Turk (@ZigaTurk) August 16, 2021

In če ZDA ne bodo ugotovile, kaj je resnica in kaj laž in zakaj so vojno, zgrajeno na laži morale izgubiti – potem seveda bodo že kmalu »na kolenih«, tako ali drugače.

To pa mnogim ni jasno niti v Sloveniji.

Znova se je, na primer, javil Dimitrij Rupel, podpornik vseh ameriških intervencij v tujini in v svoji kratki kolumni natresel vrsto nesmislov.

Eh, ni čisto tako. Mi tudi 91 nismo živeli v plemenski skupnosti.

— Janko Sedej (@JankoSedej) August 17, 2021

Med drugim Rupel trdi, da so Američani v Afganistanu lovili Osamo bin Ladna, da so bili jugoslovanski vojaki enaki talibanom, ter da je agresivna vojna z lažnim povodom zoper Afganistan zgolj nekakšen polòm globalnega prizadevanja za modernizacijo in demokratizacijo.

Le kaj nabijate. Zaenkrat nas je še zmeraj bistveno več, ki smo služili jugovojsko in bili v teritorialni obrambi, kot pa jih je dalo prisego slov. vojski. Drugače pa govorite neumnosti. Jugovojske ne more biti, ker tudi Jugoslavije ni več.

— Ferdo Falir (@ferdofalir) August 17, 2021

Desetdnevni konflikt nizke intenzivnosti leta 1991, usmerjen na nadzor državne meje po mednarodnopravno nezakoniti in enostranski spremembi zunanje meje Jugoslavije s strani tedanje slovenske vlade, katere del je bila Slovenija na začetku razpada SFRJ, Rupel primerja celo z 20-letno, krvavo, najdaljšo vojno pod taktirko ZDA, da bi sebe in slovensko vlado prikazal kot velike heroje.

Smešno in bedno hkrati.

V pozitivne premike pa uvršča tudi širjenje NATO pakta proti Vzhodu, kar je bil po ocenah vseh resnih geopolitikov potem razlog za odziv Rusije, pa tudi Kitajske.

»Vse do leta 2007, ko smo prevzeli evro in vstopili v schengenski sistem; pravzaprav vse do leta 2008, tj. do prvega slovenskega predsedovanja EU, je bilo videti, kot da se meja Zahoda vztrajno in nezadržno premika proti vzhodu, podira zidove in izganja iz vladnih palač vse mogoče pokvarjence in samozvance«, piše Rupel.

Pri tem je pozabil dodati, da je slovensko zunanjo politiko podredil interesom ZDA, podpiral nezakonite napade najprej na Afganistan nato pa Irak, pred tem in zatem pa še vse ostale ameriške intervencije po svetu in širjenje zveze NATO, za katero so vodilni geopolitiki, na primer George F. Kennan, opozarjali, da bo privedlo do katastrofe.

As Taliban takes over, some swap iconic AK-47s for made-in-America rifles https://t.co/tCe1bK5czK pic.twitter.com/7zICwggguf

— Reuters (@Reuters) August 17, 2021

Vse to se je začelo že takoj po letu 1990, leta 2001 pa je prišlo le do nove zaostritve.

Za Rupla je napad na Afganistan, torej po listini OZN največji zločin zoper mir, le odhod ameriških vojakov tja, zaradi iskalne akcije.

»Slovenci smo se z afganistanskim problemom srečali v razpravah pred referendumom o slovenskem članstvu v Natu. Nekateri nasprotniki članstva so vladi očitali, da 'pošilja slovenske fante umirat v Afganistan'. Takšni 'argumenti' so se seveda izkazali kot neutemeljeni, slovenska obrambna doktrina pa je dopovedovala, da Slovenije ne branimo le v Sloveniji, ampak tudi v Afganistanu (ali kje drugje). Slovenija se je priključila naprednemu delu sveta in je kot drugi želela prispevati k napredovanju miselnosti, ki se je preizkusila in zmagala v hladni vojni,« piše Rupel.

A murm še kaj dodat ? pic.twitter.com/ZQqBwfo3tc

— Gutsy aka Hrabri (@cashkee) August 17, 2021

Rupel pri tem pozablja, da žrtev med slovenskimi fanti ni bilo le zato, ker so bojazljivi (ali pa - modri?) slovenski ministri vedno zahtevali, da se pripadnike Slovenske vojske pošlje v najbolj varne dele Afganistana.

Kako se je Slovenija branila v Afganistanu in kako dobro je izšolala afganistanske vojake tam, pa smo te dni zelo dobro videli - z njihovim brezglavim begom pred talibani.

Prilključitev naprednemu svetu pa seveda ni nobena dobrina, če se mu priključiš v tem, v čemer so napredne države najslabše: v intervencijah, kolonializmu, napadih na druge suverene države.

In prav to je podpirala zunanja politika pod taktirko Dimitrija Rupla.

Slovensko zunanjo politiko je pač vodil publicist, amater na področju zunanje politike, ki dejstva rad nadomešča z domišljijskimi vstavki.

Taliban collapses with laughter as journalist asks if they would be willing to accept democratic governance that voted in female politicians - and then tells camera to stop filming. “It made me laugh” he says.pic.twitter.com/km0s1Lkzx5

— David Patrikarakos (@dpatrikarakos) August 17, 2021

Toda nerodno je, kadar takšnim ljudem in njihovim bolnim fantazijam na področju zunanje politike nekateri - celo verjamejo.

Kam to vodi kažejo prav ZDA, kjer so zunanjo politiko zgradili na lažeh in sedaj sejejo bogate sadove.

Pozabil je tudi, da je z Vilniuško izjavo sam podpiral nezakonito vojno in s podporo Slovenije tudi umazal zunanjepolitično podobo države.

one good thing about new taliban cabinet is that every minister is defence minister pic.twitter.com/UDdKBcNT0z

— tipu_ 53.78_ (@onetiponehand_) August 17, 2021

Nekaj zelo podobnega pa lahko vidimo tudi v Združenih državah Amerike, na primeru njihovega predsednika, sicer veterana politike.

Biden je namreč v govoru sinoči izpostavil, da je bil glavni cilj ZDA v Afganistanu – izkoreninjenje Al Kaide in zagotovilo, da teroristi nikoli več ne bodo napadli ZDA.

Dejal je tudi, da nikoli ni bil cilj ZDA, da v Afganistanu izgradijo stabilno demokracijo.

Na drugo laž je prvi na Twitterju opozoril žvižgač Edward Snowden.

Povsem jasno je namreč, da so ZDA od začetka svoje intervencije razglašale prav ta cilj, ki bi ga sedaj seveda vsi najraje - pozabili.

We went in to Afghanistan with clear goals? We were not there for nation-building?

This speech is already not going well.

— Edward Snowden (@Snowden) August 16, 2021

Vendar je Biden znova ponovil še eno laž, da so bili namreč afganistanski talibani vpleteni v napade 11. septembra leta 2001.

Ameriški volivci imajo seveda radi vojne, ki so kot pravično maščevanje.

Zato je enostavno razumeti, zakaj sta Bela hiša in njeni zavezniki afganistansko vojno »tržili« kot maščevanje Al Kaidi.

»Napadli so nas - morali smo odgovoriti,« se je glasila najbolj preprosta in prepričljiva razlaga.

»Pred skoraj 20 leti smo šli v Afganistan z jasnimi cilji: dobiti tiste, ki so nas napadli 11. septembra in zagotoviti, da Al Kaida ne bo več mogla uporabljati Afganistana kot oporišče, da bi nas znova napadla. To smo storili. Al Kaido v Afganistanu smo zelo degradirali, nikoli nismo prenehali preganjati Osamo bin Ladna – in dobili smo ga,« je dejal Biden v svojem govoru.

Osama bin Laden, nekoč operativec naj bi se sicer res skrival tudi v Afganistanu, vendar je imel zatočišče tudi v Pakistanu, enako velja za Al Kaido.

Na te neresnice je zato že pred časom, ob enem od prejšnjih govorov Bidna z isto vsebino opozoril Ted Rall.

»Al Kaida je imela sedež v Pakistanu. Napad 11. septembra je bil načrtovan v Pakistanu. Osama bin Laden, najbolj odgovoren človek, je živel v Pakistanu. Večji del denarja je prišel iz Savdske Arabije, daleč največjega mednarodnega vira financiranja radikalnega islamskega fundamentalizma. Ugrabitelji so bili savdski in egipčanski državljani. Noben ugrabitelj ni bil Afganistanec. Ugrabitelji so se v Afganistanu udeležili taborov za džihad in bojevanje na splošno, ne posebej zaradi 11. septembra. Če bi nas res zanimalo maščevanje zaradi 11. septembra, bi namesto tega (napada na Afganistan, op. avt.) morali napasti Pakistan ali Savdsko Arabijo,« je zapisal Rall in kritiziral zlasti tisti del Bidnovega govora, v katerem govori o »ponovnem« napadu na ZDA iz Afganistana.

»20 let kasneje spet poslušamo velike laži. Napad 11. septembra teroristi niso načrtovali iz 'oporišč' s sedežem v Afganistanu. Načrtovali so ga terorist s sedežem v Pakistanu, natančneje v mestu Karači, natanko na domu Khalida Sheikha Mohammeda,« je opozoril Ted Rall.

Pa kaj je to? Keri... pic.twitter.com/On5GGn74VR

— zoran p (@p_zoran) August 16, 2021

V nasprotju z dejstvi pa Biden vedno znova ponavlja veliko laž.

»Kot sem rekel aprila, so Združene države storile tisto, kar smo želeli storiti v Afganistanu: dobiti (v resnici – pobiti, op. avt.) teroriste, ki so nas napadli 11. septembra, kaznovati Osamo bin Ladna ter degradirati teroristično grožnjo, da Afganistan ne bi postal oporišče, iz katerega bi lahko nadaljevali napade proti ZDA. Te cilje smo dosegli. Zato smo šli v Afganistan,« je znova zatrdil Biden.

Afganistan v resnici nikoli ni bil »baza« napadov na Združene države; omenjeni napadi se zato ne bi mogli »nadaljevati«, ker nikoli ni bilo nobenega prvega napada na ZDA iz Afganistana.

Bin Ladna so seveda ubili v Pakistanu.

In to je popolnoma drugačna država od Afganistana.

»In ne, nismo sledili nobeni 'sledi' od Afganistana do Pakistana. Biden gradi na lažeh. Ljudje se spominjajo simbolike. Bela hiša je za uradni datum umika izbrala 20. obletnico napadov 11. septembra, s čimer je Bela hiša okrepila dolgoletno nacionalno obrekovanje Afganistana, istočasno pa iz merka izpustila naša 'sovražna prijatelja', Pakistan in Savdsko Arabijo. Prenehati moramo govoriti o 11. septembru in Afganistanu v isti sapi. Ta laž, ki povezuje Afganistan in 9/11 je tako močna, da so jo 'kupili' celo ljudje na progresivni levici. Samo ena članica kongresa, Barbara Lee iz Kalifornije, je imela pamet in pogum, da je glasovala zoper vojno v Afganistanu«, poudarja kolumnist in analitik Ted Rall.

Navaja tudi dejstvo, da so bile demonstracije zoper vojno v Afganistanu sicer organizirane s strani levičarjev v ZDA, toda demonstrantov je bilo bistveno manj kot v primeru načrtovana vojne v Iraku.

odvisno koliko kamionov mu je uspelo izgubiti z radarja

— Drogba11 (@napo117) August 17, 2021

Omenjeno laž o Afganistanu pa niso razširjali samo ameriški, pač pa tudi praktično vsi slovenski veliki in državni mediji.

In to točno tako, kot počne režimski SiOL z Ruplovim prispevkom, počnejo še danes.

In zato njihovim komentatorjem praviloma še vedno ni jasno, kaj se je zgodilo, analize tistih, ki se zanašajo na njihove informacije in interpretacije, pa so tudi zato zavajajoče in popolnoma netočne.

In 20 years @UN and The World forget to empower people to push the conservative with open culture and nation building.
Afganistan would be no different from 20 year ago.

Remembering 11/9 - 2001 and Bali Bomb - 2002

— Taofan Adhi Pratama (@taofan_pratama) August 16, 2021

Če sklenemo: Teroristični napadi 11. septembra 2001 v ZDA torej niso imeli nobene povezave z Afganistanom, toda ta država je bila nato izbrana za grešnega kozla.

Tega pa danes mnogi še vedno ne razumejo, zato se bodo podobne napake žal - še ponavljale.