REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Talibanski vodja, ki je prelisičil Donalda Trumpa, je nesporni zmagovalec dvajsetletne vojne

Talibanski vodja, ki je prelisičil Donalda Trumpa, je nesporni zmagovalec dvajsetletne vojneNekdanji predsednik ZDA Donald Trump in novi predsednik Afganistana Abdul Ghani Baradar. Vir: Twitter

Abdul Ghani Baradar, eden od talibanskih voditeljev in njihov soustanovitelj, je bil pred manj kot tremi leti na zahtevo ZDA izpuščen iz pakistanskega zapora.

Zahvaljujoč odločitvi administracije tedanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da Pakistanci izpustijo Baradarja na prostost, se je ta iz spora povzdignil kot nesporni zmagovalec dvajsetletne vojne, piše britanski Guardian.

Medtem ko je Haibatullah Akhundzada skupni vodja talibanov, je Baradar njihov politični vodja in njihov najbolj prepoznaven obraz.

V nedeljo, ko so talibani vkorakali v glavno mesto Afganistana, se je napotil iz svoje pisarne v Dohi (Katar) proti Kabulu. V televizijski izjavi o padcu Kabula je dejal, da se je pravi preizkus talibanov šele začel in da morajo služiti ljudstvu.

Zgodba o njegovem odraslem življenju je v resnici zgodba o nenehnem, neusmiljenem spopadu v državi.

Baradar, namestnik Mullaha Omarja, za katerega je veljalo, da je zelo učinkovit strateg, je bil ključni člen teh neverjetnih zmag.

Prav Baradarja so talibani postavili za novega predsednika države, ki je razglasil tudi njeno novo ime: Islamski Emirat Afganistana.

Rojen leta 1968 v provinci Uruzgan, se je v osemdesetih letih boril v vrstah afganistanskih mudžahidov proti Sovjetom. Potem ko so bili Rusi izgnani leta 1992 in ko je država zdrsnila v državljansko vojno med rivalskimi vojaškimi voditelji, je Baradar v Kandaharju s svojim nekdanjim poveljnikom in slavnim zetom Mohamadom Omarjem ustanovil medreso.

Skupaj sta nato ustanovila talibane, gibanje, ki so ga vodili mladi islamski učenjaki, posvečeno verskemu očiščenju države in ustvarjanju muslimanskega emirata.

Večino talibanov sestavljajo sicer neizobraženi kmetje.

Baradar pa je že oznanil, da v državi odslej velja šeriat.

Šeriatsko pravo je poznano kot pravo, ki vsebuje izjemno krute kazni. Glavni zakonik, ki ga poznajo muslimani, se imenuje Koran.

Talibani so se na valu verske gorečnosti, razširjenega sovraštva do vojaških voditeljev in ob odločilni podpori pakistanske obveščevalne agencije Inter-Services Intelligence (ISI) prvič dokopali oblasti leta 1996 po vrsti osupljivih osvajanj prestolnic afganistanskih provinc, ki so tudi tedaj presenetila svet.

Baradar, namestnik Mullaha Omarja, za katerega je veljalo, da je zelo učinkovit strateg, je bil ključni člen teh neverjetnih zmag.

Baradar je imel v petletnem talibanskem režimu številne vojaške in upravne funkcije. Do trenutka, ko pa so ga ZDA in ameriški afganistanski zavezniki strmoglavili, je bil namestnik obrambnega ministra.

Med 20-letnim izgnanstvom talibanov je Baradar slovel kot močan vojaški vodja.

Administracija Baracka Obame pa se je njegove vojaške ekspertize bolj bala, kot da bi zaupala v njegove domnevno politično zmernejše poglede. Zato ga je CIA leta 2010 izsledila v Karačiju, februarja istega leta pa je pakistansko sestrsko agencijo ISI prepričala, naj ga aretira.

Vendar se je v času administracije Donalda Trumpa leta 2018 stališče Washingtona spremenilo in Trumpov afganistanski odposlanec, Zalmay Khalilzad, je od Pakistancev zahteval, naj izpustijo Baradarja, da bi lahko vodil pogajanja v Katarju.

Trump je bil namreč prepričan, da bo Baradarja zadovoljil sporazum o delitvi oblasti s predstavniki režima v Kabulu, ki so ga imeli talibani za marioneto Zahoda.

»Nikoli nisem videl nobene premišljene utemeljitve za to potezo, ki je v resnici slonela na nekakšni mitski ideji,« je pozneje sporno Trumpovo odločitev za urgencijo Pakistancem, da spustijo Baradarja na prostost, komentiral nekdanji uradnik Bele hiše.

Baradar je nato februarja leta 2020 podpisal sporazum z Združenimi državami Amerike v Dohi. Sporazum lahko preberete tukaj

Trumpova administracija je zgodovinski sporazum z Baradarjem pozdravila kot korak k miru, ki pa se zdaj zdi, da je v resnici le odprl pot do popolne zmage talibanov.

Sporazumu med ZDA in talibani o medsebojnem nenapadanju naj bi sledili pregovori o delitvi oblasti med talibani in kabulsko vlado Ashrafa Ghanija.

Rok za umik ameriških in sil zveze NATO naj bi oziraje na ta sporazum potekel šele čez teden dni, toda talibani so ne glede na določila sporazuma, ki ga je podpisal prav Baradar, medtem že prevzeli nadzor v celotnem Afganistanu.

Očitno je, da so talibani držali figo v žepu tudi glede dogovora z Ghanijevo vlado o delitvi oblasti.

Sam Ashraf Ghani pa je že 15. avgusta, ko so prišle novice, da so talibani že v Kabulu in da so se napotili proti predsedniški palači, pocvirnal iz države z letalom, ki naj bi pristalo v Omanu.

Zdaj ni več dvoma, da so Baradar in talibani že nekaj časa le zavlačevali in čakali, da Američani in pripadniki zahodnih sil (tudi Slovenije) odidejo iz Afganistana, medtem pa so se pripravljali na zadnjo ofenzivo.

Baradarja so izkušnje iz preteklega življenja naučile potrpežljivosti in zaupanja v končno zmago, sklene Guardian.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek