REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Mir s talibani: ZDA podpisale mirovni sporazum s »teroristi« in umikajo svoje vojake iz Afganistana

Mir s talibani: ZDA podpisale mirovni sporazum s »teroristi« in umikajo svoje vojake iz AfganistanaSlovenska vojska v Afganistanu

ZDA in talibani so se sporazumeli o mirovnemu dogovoru, ki je bil podpisan 29. februarja.

Sporazum sedaj omogoča odhod 13.000 ameriških vojakov iz Afganistana.

Talibani in afganistanska vlada pa se bodo v prihodnje še pogajali.

Sporazum omogoča aktualnemu predsedniku ZDA, da izpolni eno od svojih obljub in po skoraj 20 letih vrne ameriške vojake domov.

Po drugi strani so se talibani obvezali, da bodo prekinili svoje stike z Al Kaido, teroristično organizacijo, ki je imela pred 11. septembrom 2001 oporišča na tleh Afganistana, kar je bil tudi povod za ameriško intervencijo.

Sporazum sta podpisala posebni ameriški odposlanec za Afganistan Zalman Khalilzad in soustanovitelj talibanov mula Abdul Ghani Baradar.

Ameriški zunanji minister Mike Pompeo je zatrdil, da je bila skoraj 20 letna vojna takšna, da v njej niso mogli zmagati, razen, če bi namestili veliko število dodatnih ameriških sil, ter da so tudi talibani ocenjevali, da je vojna izgubljen primer. Kar je seveda - laž.

Ameriški zunanji minister Mike Pompeo je zatrdil, da je bila skoraj 20 letna vojna takšna, da v njej niso mogli zmagati, »razen, če bi namestili veliko število dodatnih ameriških sil«, hkrati pa je dejal, da so »tudi talibani ocenjevali, da je vojna izgubljen primer

Kar je seveda - laž.

V gverilski vojni, kot je potekala v Afganistanu preprosto ni mogoče zmagati, dokler se nasprotnik upira, ZDA pa tudi ob največjem števlu vojakov tega odpora niso uspele zlomiti.

In talibani nikoli niso trdili, da je vojna zanje izgubljena.

Nasprotno, v zadnjem času so dosegali vse večje uspehe in nadzorovali večji del države.

Pogajalca Khalilzad in Baradar
Odposlanec ZDA se rokuje z voditeljem »teroristov.«

S tem naj bi se po skoraj dveh desetletjih končala tuja intervencija v Afganistanu, v kateri je sodelovala tudi Slovenija.

»Po desetletjih konflikta smo se s talibani strinjali o bistvenem zmanjšanju nasilja v Afganistanu,« je na Twitterju zapisal ameriški zunanji minister Mike Pompeo.

»To je pomemben korak na dolgi poti k miru in vse Afganistance pozivam, naj zgrabijo to priložnost,« je dodal Pompeo.

V izjavi ameriškega zunanjega ministrstva ni datuma začetka zmanjšanja nasilja.

Nato in Rusija sta pozdravila dogovor. Po uspešni implementaciji začasnega premirja je tako sledil še podpis (mirovnega) dogovora med ZDA in talibani.

ZDA in Nato se tako umikajo iz Afganistana na zelo podoben način, kot so to naredile tudi sovjetske sile.

Talibanski pogajalci so medtem sporočili, da bo pred podpisom prve faze mirovnega dogovora vzpostavljena »ustrezna varnostna situacija.«

Izrazili so upanje, da bo dogovor »postavil temelje za mir po državi in umik vseh tujih sil

Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je pozdravil dogovor o zmanjšanju nasilja.

Zveza Nato ima sicer v Afganistanu 16.000 vojakov.

V Moskvi pa upajo, da kriza v Afganistanu ne bo preprečila trajnejšega miru.

Država se je v politični krizi znašla, ker drugi predsedniški kandidati ne priznavajo zmage dosedanjega predsednika Ašrafa Ganija na septembrskih volitvah.

ZDA in Nato se tako umikajo iz Afganistana na zelo podoben način, kot so to nekoč naredile tudi sovjetske sile.

Vojaki ZDA v Afganistanu - helikopter nad mestom napada
Vojaki ZDA, padli v Afganistanu; helikopter kroži nad mestom napada ...

Toda že pred desetletjem so depeše WikiLeaksa razkrile, za kakšno vojno gre, mariborska Katedra pa je s peticijo zahtevala tudi umik Slovenske vojske (SV) iz Afganistana.

Ko je uredništvo Katedre že leta 2010 pričelo z zbiranjem podpisov za umik Slovenske vojske iz Afganistana zaradi sodelovanja v nezakoniti okupaciji in je možnost umika SV previdno omenil tudi takratni predsednik slovenske vlade Borut Pahor, so bile ideje o umiku v »strokovnih« krogih takoj dočakane z ostrimi kritikami.

Pahorjeve besede o možnem umiku so v Sloveniji sprožile kritike o tem, da bi bil umik iz Afganistana »huda zunanjepolitična napaka.«

Različni strokovnjaki so zagotavljali, da naj bi Slovenija s prevzemom odgovornosti za vodenje »lastne skupine za mentorstvo in povezave« (OMLT), lahko dosegla neko »višjo stopnjo« svojega okupacijskega razvoja, saj naj bi slovenski vojaki svoje »varovance« že kmalu spremljali tudi v neposredne spopade z gverilci.

Slovenski vojaki so še štiri leta zatem vztrajali v Afganistanu, kjer so dejansko presegli svoja pooblastila tako, da so de facto izvajali okupacijo Afganistana.

Slovenija v tej operaciji zveze Nato še naprej uri pripadnike afganistanskih varnostnih sil. Leta 2015 so sile, ki jih je Slovenija izurila, pobile 628 civilistov, leta 2018 pa že 1185 ali 90 odstotkov več.

Od leta 2004 naprej je bila Slovenska vojska vojaško prisotna v Afganistanu kot pomožna milica, ki je delovala v okviru ameriških okupacijskih sil.

To je do leta 2019 državo stalo približno 60 milijonov evrov.

Med letoma 2002 in 2011 je slovenska vlada afganistanski vojski, ki ima neskončno dolg seznam kršitev človekovih pravic ter vojnega in humanitarnega prava, podarila 18.480 avtomatskih pušk z več kot 2,5 milijona kosov streliva, 149 minometov z 22.080 minami ter 26 ročnih protioklepnih raketometov s 138 raketami.

Skupna ocenjena vrednost vsega doniranega orožja je znašala 7.619.400,00 evrov.

Slovenska vojska v Afganistanu
Slovenska vojska v Afganistanu

Preko Natovega »skrbniškega sklada« je slovenska vlada za afganistansko vojsko iz državnega proračuna od leta 2009 do vključno leta 2019 nakazala tri milijone dolarjev.

Preko omenjenega sklada pa namerava donirati afganistanski vojski še dodatnih 750.000,00 dolarjev.

V tem času je Afganistanu za razvoj in humanitarno pomoč namenila le štiri milijone evrov oziroma niti desetino tega, kar smo porabili za podmazovanje vojne mašinerije in okupacijo, je opozarjala stranka Levica.

V operaciji Nato pakta Odločna podpora Slovenija sodeluje od leta 2015.

V tej operaciji uri pripadnike afganistanskih varnostnih sil. Leta 2015 so sile, ki jih je Slovenija izurila, pobile 628 civilistov, leta 2018 pa že 1185 ali 90 odstotkov več.

Toda večina medijev tega ni objavila. Praviloma so namreč pri zvezi NATO podkupovali velike slovenske medije tako, da so jim na stroške zveze Nato pošiljali dopisnike v Afganistan, na stroške mednarodne operacije.

Skupno število ubitih civilistov s strani vseh vojskujočih v vojni je zraslo s 3565 v letu 2015 na 3804 v letu 2018.

Odkrivanje novih depeš na strani WikiLeaksa pa nam je že prej, leta 2010 razkrilo, da so bile kritike na račun angažiranja slovenskih vojakov v Afganistanu še kako na mestu.

Depeše so namreč razkrile, da je slovenska vlada najprej poslala svoje vojake v Afganistan, šele nato pa za njih iskala primerno opremo.

Kar se nekako že po logiki seveda ne zdi povsem pravilen vrstni red in dokazuje, da je pot slovenskih vojakov v Afganistan razkrila - slovenski politični Absurdistan.

Toda večina medijev tega ni objavila. Praviloma so namreč pri zvezi NATO podkupovali velike slovenske medije tako, da so jim na stroške zveze Nato pošiljali dopisnike v Afganistan, seveda na stroške mednarodne operacije.

Depeše so tudi jasno pokazale, da je bila odločitev o prevzemu nove »mentorske skupine« (OMLT) sprejeta šele po zahtevi ZDA ter da so slovenski in ameriški organi tesno sodelovali v nekakšni »medijski bitki« z domačimi, slovenskimi mediji.

Slovenska vojska v Afganistanu
Slovenska vojska v Afganistanu

Kot orodje za zmago v tej bitki so videli predvsem Pahorjev obisk Afganistana, ki je bil na koncu odpovedan.

Ob vsem tem so depeše pokazale tudi na neiskreno držo tedanjega slovenskega zunanjega ministra Samuela Žbogarja, ki je pred parlamentarnim odborom trdil, da bo Slovenija z novimi nalogami povečala kvaliteto svojega vojaškega prispevka, ne da bi povečala število vojakov.

Toda že v naslednji depeši ZDA je bilo jasno zapisano, da novo angažiranje Slovenije dejansko pomeni za polovico večje število angažiranih vojakov.

Morda najbolj presenetljivo spoznanje je povezano z načinom pošiljanja slovenskih vojakov v bolj nevarne operacije, kjer jih je čakal pravi boj s talibanskimi uporniki.

Depeša ameriškega veleposlaništva v Ljubljani z dne 01. 03. 2010 namreč kaže, da so slovenski politiki najprej sprejeli odločitev o angažiranju slovenskih vojakov, šele nato pa pričeli za njih iskati primerno opremo.

Depeša ameriškega veleposlaništva v Ljubljani z dne 01. 03. 2010 namreč kaže, da so slovenski politiki najprej sprejeli odločitev o angažiranju slovenskih vojakov, šele nato pa pričeli za njih iskati primerno opremo.

Odpravnik poslov ZDA v Sloveniji Brad Freden je v Washington tedaj sporočil, da mu je obrambna ministrica predstavljala velik »izziv« za slovenske zračne sile in vojsko, pri čemer naj bi največjo zaskrbljenost povzročila potreba po takojšnji nabavi oklepnih vozil, za nakup katerih bi sicer potrebovali celo leto.

V nadaljevanju piše, da bi druge zahteve, za nočne daljnoglede, laserske merilce in komunikacijsko opremo lahko sledile, ko bo Slovenija »prediskutirala naučene lekcije s Hrvaško in Madžarsko, ki sta že vodili mentorski skupini.«

Tedanja obrambna ministrica Ljubica Jelušič je ob tem sporočila ZDA, da bo »prepričevanje o vrednosti in pomenu mentorske skupine na domači fronti, skupaj z zagotavljanjem logistike in opreme težka naloga. Poudarila je povezanost v slovenski družbi in kako niso prizadete samo družine vojakov, temveč tudi prijatelji skupnosti.«

Trump, Afganistan 1979
Ameriški predsednik Donald Trump je tudi sovjetsko okupacijo Afganistana ocenil kot upravičeno.

Nato sledi odlomek o poročilu Samuela Žbogarja, ki je ameriškemu odpravniku poslov dejal, da je »uspel prepričati nekatere od bolj skeptičnih poslancev, da bi razumeli urgentnost misije ISAF in kako lahko Slovenija dvigne kvaliteto prispevka ISAF-u, ne da bistveno poveča število nameščenih vojakov.«

Komentar odpravnika poslov je jasno pokazal, da se SV odpravlja v Afganistan na zahtevo ZDA.

»Tega angažiranja ne bi bilo brez podpore ameriške vlade … Ministrstvo za obrambo ima denar, toda potrebovali bodo našo pomoč za pridobitev vozil – z nakupom ali najemom, iz ZDA ali iz tretjih držav, da bi bila nared do oktobra.«

Veleposlaništvo ZDA je še ocenilo, da je 'pošiljanje njihovih (slovenskih) vojakov v nevarnost zaradi NATO-a velik korak te majhne, omejene dežele'.

Ameriški odpravnik poslov nato kot najtežjo nalogo navaja, »kako prodati idejo skeptični javnosti« in opozarja, kako je potrebno biti pripravljen na žrtve.

»Apeliramo na vlado, da se pripravi na to možnost, še posebej na fronti odnosov z javnostmi,« opozarja ameriška depeša.

Zanimiva je tudi ocena slovenskega zunanjega ministra Samuela Žbogarja: »Žbogar je dejal, da je Pahor soočen z zahtevami o umiku iz Afganistana s strani vplivnih poslancev, ki predstavljajo dve od njegovih koalicijskih strank, LDS in Zares ter dal vedeti, da je to prepričanje široko razširjeno med veljaki in člani obeh strank.«

Zunanji minister je vztrajno argumentiral, da je Pahorjev obisk v Afganistanu bistvenega pomena za odstranitev nasprotovanja prevzemu mentorske skupine znotraj njegove lastne koalicijske vlade.

Afganistanska policija Vir:Pixell
Afganistanska policija Vir: Pixsell

»Pahor mora prav tako odgovoriti na kritike medijev, da Slovenija od svojih vojakov zahteva, da prevzamejo nevarnejše misije, da pa nobeden od slovenskih voditeljev še ni stopil na afganistanska tla,« piše v ameriški depeši.

Odpravnik poslov veleposlaništva ZDA v Ljubljani svoje poročilo konča z oceno, da bo SV v prihodnosti v tujino lahko odposlala tudi »odlično slovensko poljsko bolnišnico«, ki v resnici nikoli ni bila uporabljena.

Slovenska javnost je tako ostala prikrajšana za spoznanje, da slovenski in ameriški diplomati z organizacijo obiska Jelušičeve in Pahorja v Afganistanu pravzaprav bijejo pravo medijsko bitko s slovenskimi mediji, kritičnimi do vojne v Afganistanu ter da je bila odločitev o odhodu slovenskih vojakov v bojne misije sprejeta prej, torej preden je Slovenska vojska sploh imela na razpolago primerno oklepljena in pred obcestnimi bombami varna vozila.

Odločitev o odhodu slovenskih vojakov v bojne misije v Afganistanu je bila sprejeta prej, preden je vojska sploh imela na razpolago primerno oklepljena in pred obcestnimi bombami varna vozila.

Veleposlaništvo ZDA je seveda takoj odločno podprlo slovenske zahteve in dodalo, da bo zaradi zadnjega prevzema mentorske skupine v Afganistanu »število slovenskih vojakov v Afganistanu naraslo skoraj za 50 odstotkov«, vse to pa »s strani dežele, ki ima komaj dva milijona prebivalcev.«

Še pomembneje se je ameriškemu veleposlaništvu zdelo to, da je Slovenija namestila vojake »brez funkcionalnih omejitev in to prvič v svoji zgodovini.«

Veleposlaništvo ZDA je še ocenilo, da je »pošiljanje (slovenskih) vojakov v nevarnost zaradi NATO-a velik korak te majhne, omejene dežele« in pristavilo, da bi z ameriško podporo »Slovenija lahko postala celo druga Danska: majhen evropski zaveznik, ki v mednarodnih razmerah igra nesorazmerno veliko vlogo«, po drugi strani pa bi se Slovenija brez ameriške podpore »najverjetneje usmerila v samozadovoljstvo v avstrijskem stilu

Ameriški vojaki prenašajo ranjenca. Kljub 20-letnemu bojevanju bodo oblast v državi znova v veliki meri prevzeli - talibani.

Na koncu poročila je zapisano, da se od ameriške vojske zahteva organizacija »brezplačnega krožnega potovanja« za Pahorja in Jelušičevo do Kabula in Herata ter nazaj do Evrope ter da »Slovenija ne bo zahtevala kakršnakoli druga varnostna zagotovila.«

Slovenija je bila torej celo svojega premierja in obrambno ministrico pripravljena poslati v najbolj nevaren kraj na svetu brez dodatne zaščite, tako zelo je zaupala ZDA in njeni vojski – isti, ki je morala lastni vrhovni štab braniti pred napadom talibanov v samem Kabulu, prestolnici države.

Zdaj, ko se mednarodne sile umikajo iz Afganistana pa je jasno, kakšno vlogo so pri tem odigrale slovenske sile: vlogo koristnih tepcev, ki bodo vsaj v zgodovini Afganistana ostali zapisani med okupatorji te dežele.

Ti podatki razkrivajo, kako je slovenska vlada vsaj na videz »poceni« želela zadovoljiti ZDA, saj je novo, nevarnejšo misijo prevzela zato, da ji ne bi bilo potrebno povečati števila vojakov.

Raje je tvegala življenja slovenskih vojakov, kakor da bi povečala število vojakov, ki bi še naprej opravljali svoje naloge v varnih vojašnicah.

Slovenski mediji pa so med objavljanjem najrazličnejših nepomembnih pikantnosti iz depeš nekako pozabili objaviti tudi oceno ameriškega odpravnika poslov Fredena, da imajo ameriški diplomati Slovenijo za »majhno, omejeno državo.«

Izraz, ki so ga uporabili v veleposlaništvu ZDA pri »omejenosti« Slovenije namreč poleg »zaprtosti« lahko pomeni tudi duševno omejenost.

Zdaj, ko se mednarodne sile umikajo iz Afganistana pa je jasno, kakšno vlogo so pri tem odigrale slovenske sile: vlogo koristnih tepcev, ki bodo vsaj v zgodovini Afganistana ostali zapisani med okupatorji te dežele.

Delite članek