REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Poraz okupatorjev: Zakaj so Američani – in z njimi tudi NATO in Slovenci - izgubili vojno v Afganistanu?

Poraz okupatorjev: Zakaj so Američani – in z njimi tudi NATO in Slovenci - izgubili vojno v Afganistanu?Poraz okupatorjev (desno), zmaga talibanov (levo) v Afganistanu. Vir: Twitter

Šokantno hitro padanje velikih afganistanskih mest v roke talibanom ob istočasnem umiku ameriških in vojakov zveze NATO iz dežele pod Hindukušem je presenetilo svet.

Nihče ni pričakoval tako hitrega poraza vladnih sil, še posebej ne po tem, ko so ZDA same v tej vojni, po najbolj natančnih podatkih, doslej porabile 2 trilijona ameriških dolarjev, pri čemer pa se bodo končni stroški te vojne, ki so danes preloženi na pleča bodočih ameriških davkoplačevalcev povzpeli na preko 6 trilijonov dolarjev po letu 2050.

Potem ko sta padla tudi Kandahar in Herat, so davi talibani že pričeli vstopati tudi v prestolnico Kabul.

Prisotnost Američanov v Afganistanu je bila v nasprotju z nacionalnim samozavedanjem in je žalila občutek identitete Afganistancev, katerega temeljna sestavina so nacionalni ponos, spomin na dolgo zgodovino boja proti tujcem in verska prepričanja, ki zahtevajo obrambo domovine.

Ameriška vojska je v Afganistanu po terorističnih napadih 11. septembra leta 2001 ob tem »intervenirala« prav zato, da bi to državo spremenila v demokratično in stabilno zaveznico, ki na svojih tleh ne bi več omogočala terorističnih aktivnosti.

Danes pa Američani iz Afganistana odhajajo praktično brez zagotovil, da bo po njihovem odhodu kaj drugače.

Porabljene so bile milijarde dolarjev, umrlo je na tisoče vojakov, ranjenih in mrtvih je bilo vsaj 100.000 Afganistancev...

In vse to za - nič.

V tem času so v stanju šoka tudi številni tuji vojaki iz zveze NATO, na primer nemški, ki so v Heratu dolga leta šolali pripadnike afganistanskih oboroženih sil.

In te naloge so – očitno brez učinka – izvajali tudi pripadniki Slovenske vojske.

Edini uspeh te operacije je tako tudi za Slovensko vojsko žalostno spoznanje, da so sodelovali v okupaciji druge države in intervenciji skupaj z ZDA, ki se je izkazala kot popoln neuspeh.

Toda – zakaj so Američani in zavezniki sploh izgubili to vojno?

Že sam napad na Afganistan je bil kršitev mednarodnega prava in napaka.

Zakaj je bilo že od začetka jasno, da jo bodo izgubili, kot smo pravilno napovedovali nekateri?

Razlogov za to je več.

Prvi je seveda, da je bil že sam napad na Afganistan kršitev mednarodnega prava in napaka, kajti Afganistan ni imel praktično ničesar s teroristi, ki so v napadu 11. septembra 2001 prizadeli ZDA.

Afganistanski specialci Vir: Asian Times, Twitter
Pripadniki specialnih enot afganistanske vojske ob zaprisegi. Vir: Twitter

Večina teroristov, ki so 11. septembra 2001 z letali napadli ZDA, je prihajala iz Savdske Arabije.

Vendar ZDA niso napadle svoje zaveznice.

Izbrale so si lažjo tarčo – Afganistan.

Uraden izgovor Washingtona je bil, da je Afganistan gostil oporišča muslimanskih skrajnežev - Al Kaide.

Resnica je, da so takšne vojaške tabore talibani v Afganistanu res dopuščali, toda ti so bili namenjeni za trening »običajnega« gverilskega bojevanja, ne pa za izvedbo terorističnih napadov na ozemlju ZDA.

Ob tem so jih bili talibani pripravljeni onemogočiti še pred napadom ZDA, ki pa za to niso imele posluha.

Napad na Afganistan so nato podprle še številne zaveznice ZDA, med njimi tudi Slovenija.

Američanom so tudi vse slovenske vlade držale svečo pri njihovem početju, to pa se je spremenilo v pobijanje tudi številnih nedolžnih ljudi, civilistov.

Pripadniki Slovenske vojske pa so ob tem celo grozili s tožbami zoper tiste, ki so kritizirali njihovo delovanje v Afganistanu.

Drug, velik razlog, zakaj je bilo že od začetka jasno, da bodo Američani vojno v Afganistanu naposled izgubili, je vpliv Pakistana.

Ko je leta 1947 Pakistan razglasil neodvisnost, je le Afganistan v OZN glasoval proti oblikovanju te države.

Obe državi imata spor glede meje (Durandove linije), ki seka različna plemena Paštunov skozi 3000 kilometrov dolgo področje.

Ker v Pakistanu ne želijo, da bi Paštuni z obeh strani meje oblikovali neko svojo državo, podpirajo gibanja z izrecno islamsko identiteto, da bi tako preglasili paštunski nacionalizem.

Pakistan je ob tem zaveznik ZDA, dobre odnose pa ima tudi s Kitajsko.

Boj ZDA proti talibanom je bil tako neuspešen tudi zaradi neprestane podpore, ki so jo talibani dobivali iz Pakistana.

Ameriška vojska Vir: Politico, Twitter
Ameriška vojska. Vir: Twitter

Podpirala jih je tudi pakistanska tajna služba ISI.

Talibani so v zadnjem času ob tem izboljšali odnose tudi z Iranom, preko Katarja, kjer se nahaja njihovo politično predstavništvo.

Kljub verskim razlikam jih je zbližalo sovraštvo do skupnega sovražnika: To so Američani z zavezniki.

Rusija in Kitajska sta ob tem zaskrbljeni zaradi razvoja situacije, vendar tudi zaradi svojih sporov z ZDA v očeh talibanov ostajata bolj sprejemljivi sogovornici.

Še posebej s Pekingom imajo talibani precej dobre odnose.

Kitajska pa ob tem podpira gibanja, ki nasprotujejo Indiji, s katero ima nerešene razprtije glede meje...

Visoka talibanska delegacija je nedavno obiskala Peking, in nato je celo Indija v zadnjem času pričela iskati stike s talibani.

Vse sosede je strah vznika terorizma in razraščanja kriminala ter tihotapljenja narkotikov, zato so na vse kriplje poskušale še pravočasno o vsem tem skleniti parcialne dogovore s tistimi, ki imajo vse več oblasti v Afganistanu – to pa so talibani.

Ne glede na to je pakistanski predsednik Imran Khan ocenil, da so Američani v Afganistanu za seboj pustili »zmešnjavo.«

Talibani leta 2020
Talibani leta 2020. Vir: Twitter

Na vprašanje, »Zakaj so Američani skupaj z zavezniki iz zveze NATO izgubili vojno v Afganistanu?«, je bilo objavljenih že veliko člankov in knjig.

Toda po prebiranju cele vrste različnih pojasnil moram priznati, da je najboljši odgovor dal Carter Malkasian, ki je vojno v Afganistanu dolga leta spremljal od blizu.

Med leti 2013 in 2014 je bil tudi politični svetovalec generala Josepha Dunforda, poveljnika vseh ameriških sil v Afganistanu in pozneje načelnika generalštaba ameriške vojske.

'Talibani se borijo za vero, za nebesa in ubijanje sovražnikov… Armada in policija pa se borita za denar.'

Carter Malkasian je o tem napisal knjigo, v daljšem članku v Politicu pa zelo racionalno in brutalno odkrito analizira številne vzroke za poraz okupatorjev Afganistana.

»Nisem našel enega samega odgovora na vprašanje, zakaj smo izgubili vojno. Medtem ko se številna pojasnila ukvarjajo z različnimi deli te sestavljanke, je tisto, ki jo je potrebno osvetliti in sem to najbolj jasno videl v samih pogovorih s talibani, pogosto v njihovem paštunskem jeziku, naslednje pojasnilo: 'Talibani se borijo za vero, za janat (nebesa) in ghazi (ubijanje sovražnikov) … Armada in policija pa se borita za denar.' Tako mi je nek verski voditelj v Kandaharju dejal leta 2019,« piše Carter Malkasian.

»Talibani so pripravljeni izgubiti svojo glavo v boju … Le kako bi vladna armada in policija lahko tekmovali s tem?,« sklene Malkasian.

Povedano preprosto - gre za nekaj, kar lahko razumemo tudi Slovenci, predvsem na podlagi boja proti okupatorju v času druge svetovne vojne in NOB.

Talibani so imeli prednost zato, ker so lahko navdahnili Afganistance za boj proti tujcem, ki so bili zanje okupatorji.

Zato so bili pozivi talibanov ljudem, da naj se uprejo tujim zavojevalcem, podkrepljeni s citati iz islamskih tekstov - v skladu z afganistansko identiteto.

Pripadnik SV v Afganistanu Vir:SV
Pripadnik SV v Afganistanu. Vir: SV, MORS

Za Afganistance je bil »džihad«, ki ga je v konkretnem primeru potrebno razumeti kot »odpor« ali »boj« in ne v smislu karikaturnega pomena, ki ga ima na zahodu, zgodovinsko gledano vedno sredstvo odpora zoper vse tuje okupatorje.

In tako je Afganistan postal »grobnica imperijev« in okupatorjev.

Zobe so si v Afganistanu polomili vsi, od Britancev do Sovjetske zveze ter sedaj še ZDA in zveze NATO, katere članica in zdaj poraženka je tudi – Slovenija.

In čeprav islam razglaša enotnost, mir in pravičnost, so ga bili talibani sposobni interpretirati tako, da je vladav Kabulu, povezana s tujimi okupatorji v očeh navadnih Afganistancev – izgubila legitimnost.

»Sama prisotnost Američanov v Afganistanu je bila v nasprotju z nacionalnim samozavedanjem Afganistancev in je žalila afganistanski občutek identitete, katerega temeljna sestavina so tudi nacionalni ponos, spomin na dolgo zgodovino boja proti tujcem in verska prepričanja, ki zahtevajo obrambo domovine,« našteva Carter Malkasian.

Sposobnost talibanov, da svoje cilje povežejo s samim bistvom tega, kaj pomeni 'biti Afganistanec', je bil ključni dejavnik v porazu Amerike.

»Moške in ženske je to vzpodbudilo, da branijo svojo čast, vero in dom. Mladeniče je motiviralo za boj. To je izničilo voljo afganistanskih vojakov in policije. Sposobnost talibanov, da svoje cilje povežejo s samim bistvom tega, kaj pomeni 'biti Afganistanec', je bil ključni dejavnik v porazu Amerike,« opozarja Malkasian.

Ob tem pa tudi povsem odkritosrčno prizna lastne napake.

»To razlago so podcenjevali ameriški voditelji in strokovnjaki, tudi jaz. Menili smo, da so nekatere stvari v Afganistanu možne – poraz talibanov in uspešna pomoč afganistanski vladi, da se sama postavi na svoje – čeprav verjetno niso bile. To ne pomeni nujno, da bi že zdavnaj morali zapustiti Afganistan glede na to, kar smo vedeli v tem času. To pomeni le, da bi lahko strategijo bolje prilagodili in se izognili trošenju sredstev za cilje, za katere je bilo malo verjetno, da jih bomo lahko dosegli. Lahko bi porabili manj denarja. Izgubili bi manj življenj,« je zapisal.

Aleš Hojs kot obrambni minister v Afganistanu leta 2012 Vir: MORS
Aleš Hojs kot obrambni minister v Afganistanu leta 2012. Vir: MORS

Za zmago talibanov so bili zaslužni tudi ameriški udari z »droni« na pogrebne in poročne povorke, korupcija lokalnih oblastnikov...

Toda glavni problem je bil seveda jasen – talibani so se z vsem srcem borili za svojo državo in zato zmagali.

Okupacijo ZDA so uporabili za to, da so se predstavili ljudem kot »pravi Afganistanci.«

Več Afganistancev je bilo pripravljenih služiti vladi kot pa talibanom. Toda več Afganistancev je bilo pripravljenih ubijati za talibane in umreti za njih. In to je povzročilo razliko na bojnem polju

 Vojska in policija Afganistana sta celo ob padcu režima imeli 200.000 pripadnikov, medtem ko je bilo v vrstah talibanov le 70.000.

»Več Afganistancev je bilo pripravljenih služiti vladi kot pa talibanom. Toda več Afganistancev je bilo pripravljenih ubijati za talibane in umreti za njih. In to je povzročilo razliko na bojnem polju,« ugotavlja Carter Malkasian.

Njihovega rigidnega razumevanja islama, kršitev človekovih pravic in nehumanega postopanja s sodržavljani in še posebej sodržavljankami to seveda ne bo spremenilo v nekaj pozitivnega.

Res pa je, da je bilo v času okupacije v Afganistanu, predvsem na področju opismenjevanja, ženskih pravic in podobno narejeno veliko dobrega.

Toda to ne spremeni dejstva, da je šlo za okupacijo.

O tem, kako živeti, bodo sedaj morali odločati sami Afganistanci, ne pa več okupatorji.

Med okupatorji pa so bili, v svojo in veliko nacionalno sramoto, zaradi napačnih odločitev številnih slovenskih vlad in njihove servilnosti ter seveda napačnega vstopa v zvezo NATO – tudi pripadniki Slovenske vojske.

Na vse to so pravočasno opozarjali tudi mnogi analitiki, novinarji in strokovnjaki.

Danes vidimo, da so imeli prav - in da so napačne poteze vlekli številni politiki v nekdanjih in v sedanji slovenski vladi.

In tudi zato je to še en razlog, da se poslovijo iz politike.

Slovenijo, ki je bila zmeraj ponosna na svojo svobodoljubno tradicijo, so namreč uspeli umazati z vpletanjem v (neuspešno) okupacijo in izgubljeno vojno!

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Sorodni članki

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke