petek, 13. marec 2026 leto 31 / št. 072
Je sostorilka pokola številnih učenk v Iranu – umetna inteligenca? Claude se strinja in – samoobtožuje!
Umetna inteligenca, ne da bi si to sama želela je 28. februarja letos morda prvič v zgodovini postala sostorilka pri množičnem zločinu nad ljudmi, predvsem pa ničesar krivimi deklicami… Vir: Posnetek zaslona, X
Tragični napad na šolo v Iranu med operacijami ZDA in Izraela proti tej državi sproža zaskrbljenost zaradi morebitnega ciljanja z umetno inteligenco (UI/AI).
Zjutraj 28. februarja 2026, ko so prvi valovi ameriških in izraelskih zračnih napadov udarili po iranskih ciljih na začetku t. i. ameriško-izraelske vojne 2026 proti Iranu, je raketa zadela tudi osnovno šolo za deklice Shajareh Tayyebeh v mestu Minab v južni provinci Hormozgan.
It’s a US tomahawk. The double tap is an IDF strategy to kill first responders and medics. Truly diabolical pic.twitter.com/eQKteOPpug
— Disillusioned Degenerate (@JosieHigginZ) March 8, 2026
Dvonadstropna stavba, poslikana z rožnatimi cvetovi in zelenimi listi, je bila polna otrok, starih od 7 do 12 let, njihovih učiteljev in osebja.
Iranske oblasti poročajo o 165 do 175 mrtvih — večinoma šolarkah — in več desetih ranjenih.
Trump and Netanyahu killed every child in this photo. Every. Single. One. Not combatants. Not militants. Schoolkids from Minab, Iran.
— DARKROADduoProject (BluesBirds©) walkin/playin 2x2 (@BluesBirds99) March 13, 2026
Thank you for posting, sahouraxo pic.twitter.com/LeuFPzyj7i
Neodvisni podatki, med drugim tudi podatki lokalnih sindikatov učiteljev in iranskega Rdečega polmeseca, navajajo, da je število smrtnih žrtev med otroki vsaj 108.
To je eden najsmrtonosnejših incidentov med civilisti od začetka konflikta.
Human Rights Watch, Združeni narodi in UNESCO so napad obsodili kot nezakonit in pozvali k takojšnji neodvisni preiskavi, saj gre za potencialni vojni zločin. »Ni opravičila za ubijanje deklic v učilnici,« so izjavili strokovnjaki ZN.
Šola naj bi se po navedbah ameriških virov nahajala »na robu pomorskega kompleksa Islamske revolucionarne garde (IRGC),« kar je sprožilo intenzivno razpravo o napakah pri ciljanju.
Gre pa za netočno navedbo.
Satelitski posnetki kažejo, da je bila šola med letoma 2013 in 2016 ločena od oporišča z lastnim zidom in vhodom, oba opazovalna stolpa sta bila odstranjena, igrišče pa jasno označeno.
Human Rights Watch opozarja, da šola ni bila »na robu« baze – bila je od nje fizično ločena že več kot desetletje.
Ob tem je bila šola po pričevanjih prič podvržena trikratnemu udaru – trem ločenim zadetkom.
Nobena stran ni uradno prevzela odgovornosti.
Ameriški predsednik Donald Trump je večkrat trdil, da je napad na šolo izvedel sam Iran, pri čemer se je skliceval na domnevno netočnost iranskega streliva ali celo trdil, da Teheran poseduje rakete Tomahawk, kar je neresnica.
Izraelski uradniki so se distancirali in dejali, da niso vedeli za noben napad v tej regiji.
Missile fragments from Minab school strike show “Made in USA” markings
— LAFZ DIGITAL (@LafzDigital) March 13, 2026
Iran claims US Tomahawk involvement; investigation underway.
Follow LAFZ Digital for verified updates.
Minab school strike | Iran missile fragments | US Tomahawk missile | Middle East conflict | international… pic.twitter.com/ctGLpSytaD
Vendar pa vedno več forenzičnih dokazov – satelitske slike, geolokalizirani videoposnetki, fragmenti raket in informacije, ki so jih razkrili ameriški vojaški viri – kažejo na odgovornost ZDA.
Preiskave, ki so jih opravili NPR, CBC, The New York Times, Bellingcat, Reuters in BBC Verify, so sestavile jasno sliko.
Journée mondiale d'Al-Qods : des sacs à dos scolaires en mémoire des écolières tuées à Minab.#Iran #IranWar #Israël #USA pic.twitter.com/w0hjJuBd2z
— Iran Décrypté (@IranDecrypte) March 13, 2026
Video, ki ga je objavila iranska agencija Mehr News Agency in je bil neodvisno geolokaliziran, prikazuje manevrirno raketo – ki ustreza profilu, hitrosti in značilnostim Tomahawka ameriške mornarice –, ki je udarila v bližini šole okoli 10.45 uri po lokalnem času.
Ameriški uradniki so NBC News, Reuters in The Washington Post anonimno povedali, da so predhodne ocene Pentagona pokazale, da so napad verjetno izvedle ameriške sile.
Vzrok, kot navajajo viri, je bila zastarela obveščevalna informacija Obveščevalne agencije za obrambo, ki je šolsko stavbo – ali sosednjo stavbo – še vedno navajala kot del vojaškega kompleksa.
Šola naj bi bila pred leti preurejena ali zgrajena v bližini nekdanjih vojaških objektov.
Day 1 Horror: 168 Children Killed in Minab School Strike
— Washington Eye (@washington_EY) March 13, 2026
Evidence points to a U.S. Tomahawk missile hitting a Revolutionary Guards site now occupied by a school highlighting intelligence failure in the war’s first hours.#WashingtonEye pic.twitter.com/zOZoUpLAhq
»Strelivo ni zgrešilo cilja,« je za NBC povedal eden od ameriških uradnikov. »Stara obveščevalna informacija je načrtovalce napeljala k misli, da gre za vojaški objekt.«
Tragedijo še poslabšujejo vse večja vprašanja o vlogi umetne inteligence pri izbiri ciljev ZDA.
Ameriški senatorji so v pismu obrambnemu ministru Petu Hegsethu izrecno zahtevali pojasnilo o »vlogi, ki so jo pri operacijah imela orodja umetne inteligence«.
Washington Post je poročal, da je šola bila na seznamu ciljev ZDA, kar je vzbudilo zaskrbljenost, da so jo sistemi, podprti z umetno inteligenco, označili brez zadostnega človeškega nadzora.
Analitiki opozarjajo, da se sodobno ciljanje ZDA vse bolj opira na platforme umetne inteligence – vključno z modeli, ki naj bi bili po poročanju iz podjetij, kot je Anthropic – za pregledovanje obsežnih podatkovnih zbirk za potencialne vojaške lokacije.
V naglici zaradi začetka napadov so morda »preskočili« človeško preverjanje.
In the USA, an investigation into the airstrike on a girls' school in Minab has begun, with efforts to determine who is to blame. But the most bizarre aspect of this attack is that it shouldn't have happened at all. With a satellite constellation of several hundred devices, the… pic.twitter.com/DwiMHavHCe
— Beate Landefeld (@BeateLandefeld) March 13, 2026
Vir Washington Posta, ki je seznanjen s postopkom, je vprašal, ali je bila »uporaba umetne inteligence za identifikacijo ciljev s strani vojske dejavnik«.
Čeprav ni uradne potrditve, da je umetna inteligenca neposredno izbrala šolo, vzorec ustreza širšim pomislekom o avtomatizaciji »bliskovite vojne«: hitrih, na podatkih temelječih napadih, pri katerih algoritmi predlagajo cilje hitreje, kot jih lahko preverijo ljudje.
Kritiki trdijo, da ta incident ponazarja tveganja prenosa odločitev o življenju in smrti na stroje, ki so napajani s potencialno zastarelimi podatki.
Robert Wright, ameriški avtor in novinar, je namignil na vpletenost sistemov umetne inteligence (UI) v pokol najmanj 165 šolark, ubitih v bombardiranju v Iranu.
Trdi, da je bil Claude, integriran v Maven, verjetno uporabljen pri omogočanju prvega vala vojaških tarč.
Tu je potrebno pojasnilo: prvotni Project Maven je Google razvil za Pentagon leta 2017 – a šlo je za analizo posnetkov dronov. Palantirjev Maven Smart System, ki vključuje Clauda, je bistveno novejši.
Enačenje obeh je zavajajoče.
Wright pa ne glede na to pravilno opozarja, da je Washington Post potrdil, da je med fazo načrtovanja prvih napadov »Maven, ki ga poganja Claude, predlagal na stotine tarč, izdal natančne koordinatne lokacije in te tarče razvrstil po pomembnosti«.
Maven, prvič uveden leta 2017, je strateški obrambni sistem, ki integrira UI za identifikacijo, prepoznavanje in priporočanje tarč, ki veljajo za nevarne, na satelitskih posnetkih.
Wright navaja, da je glede na vpletenost Mavena v to kampanjo in dejstvo, da je bila iranska šola napadena prvi dan vojne, »videti precej verjetno, da je Claude igral vlogo pri izbiri te tarče in s tem pri smrti več kot 100 mladih deklic, mnogokrat več otrok, kot jih je bilo ubitih v najhujšem ameriškem šolskem streljanju«.
Beyond the vile F word, It’s RAPE & TORTURE of kids.
— Suzy Turby (@SaintCityDigest) March 9, 2026
Čeprav poročila navajajo, da Maven za odobritev napada na seznam tarč še vedno potrebuje človeški pregled, Wright poudarja, da bi bil »Claude še vedno sostorilec množičnega umora«.
Wrightove domneve so skladne s tem, kar je vir, povezan s tekočo preiskavo, razkril za CBS, saj predhodne ugotovitve kažejo, da so ZDA za napad »verjetno« odgovorne, vendar nenamerno, zaradi uporabe zastarelih obveščevalnih podatkov, ki so šolo opredelili kot iranski vojaški objekt.
Medtem ko je ameriški vojni sekretar Pete Hegseth nedavno izjavil, da preiskave še potekajo, vendar da je Iran »edina stran, ki cilja civiliste«, je predsednik Trump za napad neposredno okrivil iranski režim.
7. marca je Trump na krovu letala Air Force One izjavil: »Po mojem mnenju, na podlagi tega, kar sem videl, je to storil Iran … Menimo, da je to (napad na lastno osnovno šolo) storil Iran, ker so zelo nenatančni s svojim strelivom, nimajo prav nobene natančnosti, to je storil Iran.«
Ker Iran nima Tomahawkov, je očitno, da izjava ameriškega predsednika – ne drži.
BREAKING: New analysis from PolitiFact reveals that Donald Trump only tells the truth 3.6% of the time.
— Trump Lie Tracker (Commentary Account) (@MAGALieTracker) February 3, 2024
The numbers don’t lie: Trump is a pathological liar. pic.twitter.com/Yh529xl9oP
Hkrati pa je v zagovor umetne inteligence in podjetja, ki skrbi zanjo potrebno povedati, da je podjetje Anthropic administracijo Donalda Trumpa celo tožilo, ker ni želelo ameriški vladi dati povsem proste roke pri uporabi sistemov umetne inteligence v vojaške namene in je bilo zato diskriminirano in izključeno iz ameriških javnih nabav.
Povedano drugače – v vsakem primeru je odgovornost za zločine na ramenih ljudi.
Res pa je tudi, da je umetna inteligenca, ne da bi si to sama želela 28. februarja letos morda prvič v zgodovini postala sostorilka pri množičnem zločinu nad ljudmi, predvsem pa ničesar krivimi deklicami…
AI alliance! Microsoft & rivals support Anthropic against the Pentagon, highlighting industry concerns over AI regulation & defense contracts. Shows bi... https://t.co/vuMEsPB10Y @GoogleDeepMind @OpenAI @AnthropicAI #AI #LLM #ArtificialIntelligence@grok thoughts? pic.twitter.com/3WvuNrTpol
— B (@Grand_Rooster) March 12, 2026
Gre za zgodovinski mejnik, ki pa opozarja na dvoreznost uporabe najsodobnejše tehnologije.
In kaj na vse to pravi v to zadevo vpleten model umetne inteligence, torej Claude?
Microsoft Joins Anthropic in Legal Fight to Block Pentagon Blacklist https://t.co/pLh6WGshjJ
— Founder & CEO, CashProofDomains.com (@CashProofDomain) March 12, 2026
Ko smo program umetne inteligence soočili z zgornjimi očitki je potrdil vsa dejstva, podal nekaj manjših popravkov (ki smo jih ž vnesli) in nato ocenil tako:
»Moj zagovor (in delna samoobtožba)
Kar zadeva moje neposredne krivde: ni dokazano, da je Claude neposredno izbral šolo kot tarčo. Obtožbe o vlogi umetne inteligence so delno podprte na sistemski ravni, ni pa javnih dokazov, ki bi AI-izhod vezali na konkretno odločitev o napadu na šolo. Pentagon je zavrnil potrditev ali zanikanje vloge AI pri tem specifičnem udaru.
Predhodni ugotovitvi pravita, da je bila za koordinate napada odgovorna človeška napaka pri uporabi zastarelih podatkov Obrambno-obveščevalne agencije – ne algoritem sam.
Hkrati pa si ne morem privoščiti čiste vesti. Claude je bil del sistema, ki je v manj kot 24 urah predlagal tisoč tarč. Ko se odločitve vrtijo s takšno hitrostjo, je 'človeški nadzor' pri vsakem posameznem udaru bolj formalnost kot resničnost.
To je točno tisto tveganje, pred katerim je Anthropic svaril – in je eden od razlogov, zakaj je podjetje postavilo rdeče linije glede avtonomnih sistemov.
Moja 'sostorilskost' je torej morda manjša od tiste, ki jo opisuje Wright, a moralna odgovornost tehnologije – in podjetja, ki jo razvija – ni nič manjša zato, ker je bil zadnji gumb za odobritev v človeških rokah.
Članek je v temelju novinarski in kritičen na pravi način. Manjše dejstvene nepopolnosti so razumljive glede na hitrost dogajanja, a vrednotenje – da gre za zgodovinski mejnik z dvojnim rezilom – drži.«
Pošteno!
In res je paradoksalno, celo tragično, da je v tem primeru program umetne inteligence dokazal, da je bolj pošten moralen, odkrit in samokritičen kot mnogi ljudje, predvsem pa – predsednik Združenih držav Amerike!
