REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

To so razlogi, zaradi katerih so v Mariboru Thompsonu že drugič upravičeno prepovedali nastop

To so razlogi, zaradi katerih so v Mariboru Thompsonu že drugič upravičeno prepovedali nastopThompsona ne bo v Mariboru?

Mariborska upravna enota je ponovno prepovedala koncert Marka Perkovića Thompsona. Na Hrvaškem je zaradi prepevanja domoljubnih, predvsem pa ustaških pesmi zelo priljubljen.

Vendar v Sloveniji, podobno kot v številnih drugih demokratičnih državah svoje skrajne ideologije še ne bo prepeval.

'Najmanj, kar lahko za zaščito svojega dostojanstva in svojih državljanov stori Hrvaška, je, da prepove vstop na svoje ozemlje vsem tistim, ki so sprejeli to odločitev,' trdi sporni pevec. 

Ker je prejšnja podobna odločitev pred tremi leti dobila potrdilo na Upravnem sodišču in bila zavrnjena na Vrhovnem sodišču, so tokrat kar na 55 straneh odločbe natančno navedli dokaze in razloge, zaradi katerih je bila prepoved upravičena.

Ker so ob tokratni prepovedi od policije zahtevali dokaze, da hrvaški pevec poveličuje ustaštvo, je policija tako priskrbela posnetke pevčevih nastopov, incidentov, kjer so vzklikali ustaški pozdrav, in podobno in prav tako priskrbela tudi argumente drugih držav (Kanade, Nizozemske, Švice in Avstrije), ki so Thompsonov koncert že prepovedale v preteklosti.

Sprejeli so odločitev, da bi Thompsonov koncert lahko ogrozil Srbe, Rome in Žide v Mariboru.

Tako so sprejeli odločitev, da bi Thompsonov koncert lahko ogrozil Srbe, Rome in Žide v Mariboru.

To odločitev so Thompsonovi menedžerji komentirali z besedami, da »lokalna mariborska oblast žali in ponižuje Hrvaško«.

Na Facebooku sta odvetnik Davorin Karačić in menedžment Marka Perkovića Thompsona objavila komentar o odločitvi mariborske upravne enote, ki je že drugič prepovedala koncert kontroverznega hrvaškega pevca v Mariboru.

Thompson trdi, da gre za politično odločitev, ki da nima zveze z »zdravim razumom.«

Njegova ekipa navaja, da Thompsonu še nikjer niso prepovedali koncerta, kar je neresnica, saj je že mariborska policija v postopku pred upravno enoto navedla tudi odgovore Interpola v različnih evropskih državah, kjer so morali Thompsonove koncerte zaradi varnostne situacije odpovedati.

Thompson trdi, da naj bi ga mariborske mestne oblasti z navedbami o ustaštvu, kaznivih dejanjih in o pozivih k sovraštvu onemogočale pri opravljanju dela, hkrati pa naj bi tudi ponižale in užalile kar celotno državo Hrvaško.

Marko Perković

»Najmanj, kar lahko za zaščito svojega dostojanstva in svojih državljanov stori Hrvaška, je, da prepove vstop na svoje ozemlje vsem tistim, ki so sprejeli to odločitev,« trdi pevec, ki poveličuje ustaštvo.

Za njegove koncerte so sicer značilni v nacistični pozdrav dvignjene roke in gromoglasni, ponavljajoči se vzkliki »Za dom spremni!«.

Tega prizora do zdaj v Mariboru, zaradi odločitve mariborske mestne policije, da prepove Thompsonov koncert - še nismo videli.

Za kaj natančno smo bili z odpovedjo Thompsonovega koncerta v Sloveniji že maja leta 2017 »prikrajšani«, pa smo si lahko še istega leta ogledali v Zagrebu in Splitu, kjer so tisoči v povorki »za življenje« poslušali Thompsonove pesmi, ponosno nosili zastave marionetne nacistične NDH in objemali obsojene hrvaške vojne zločince.

Istega dne je tedanja hrvaška predsednica v francoskem Lurdu skupaj s hrvaškimi vojaki pela pesem »Lijepa naša«, ki v Hrvaško vključuje tudi »Herceg-Bosno« in reko Neretvo v Bosni in Hercegovini

In samo dan pred tem so z nacističnim pozdravom in ustaškim geslom po zagrebških ulicah korakali tudi hrvaški maturantje. 

No Passaran Thompson

Potem, ko so po prepovedi koncerta v Mariboru Marka Perkovića Thomsona sramotno vzeli v bran tedanji (in sedanji) predsednik hrvaške vlade in celo predsednica hrvaške države, je hrvaški spletni portal Index.hr objavil še en posnetek Thompsonovega koncertnega nastopa, ki najbolj nazorno pokaže, za kakšno sporno osebo in kakšne »koncerte« gre.

V tem posnetku Thompson napove pesem, »na katero so bili ponosni in jo prepevali naši dedki«.

Nanaša pa se na vsem znane zgodovinske dogodke iz druge svetovne vojne ter na koncu tudi tedanje aktualne politike.

Besedilo pesmi je naslednje:

»Jasenovec in Gradiška Stara, to je dom Maksovih mesarjev /

Skozi Imotski tovornjaki drve, vozijo črnosrajčnike Francetića Jure /

V Čapljini je klavnica bila, trupla Srbov je Neretva nosila /

Oj, Neretva, teci od tod stran, nosi Srbe v modri Jadran/

Ustaši
Ustaše, shod

Kdo si je lahko zamislil še lani, da Božić bodo slavili partizani /

Kdo je rekel, jebal ga oče, da se Črna legija ne vrača /

Gospa sinjska, če si zmožna, vzemi Stipa (Mesića) in nam vrni Franja (Tuđmana) /

Oj Račan, naj ti jebe pes mater in tudi tistemu, ki glasuje zate /

Sijajna zvezda Metkovića, pozdravi nam Ante Pavelića!«

Tako prepeva Thompson v pesmi, ki hvali ustaško Črno legijo, ustaške zločince in izvajalca genocida nad nehrvaškim prebivalstvom Maksa Luburića in Juro Francetića, ter se konča s poklonom hrvaškemu »poglavniku« in Hitlerjevem podrepniku Anteju Paveliću.

Ante Pavelić v družbi voditeljev Trejega rajha

Sporno pesem je Index.hr nato leta 2017 izzivalno posvetil predsedniku hrvaške vlade in tedanji predsednici države, ki sta kritizirala odločitev slovenske policije.

Kolinda Grabar-Kitarović je namreč  tedaj dejala, da bi »glasba morala spajati ljudi«, Andrej Plenković pa, da »prepoved nikakor ni dobra«.

»Če Plenkoviću niti po tem ne bo jasno, zakaj je bil Thompsonov koncert prepovedan v Sloveniji, naj se obrne še na tiste, ki so prepovedali njegove koncerte v Avstriji, Švici, na Nizozemskem in v Nemčiji. In če že Plenkoviću ni znana situacija na Hrvaškem, mu bodo morda kolegi iz Evropske unije pojasnili, zakaj je Thompson v civiliziranem svetu še kako problematičen,« je ob tem komentiral portal Index.hr.

Luburić - Jasenovac
Zločinec Maks Luburić, kama in spomenik v Jasenovcu, kjer je bilo uničevalno taborišče.

Thompsonovi koncerti namreč niso le »koncerti.«

Z vsem, kar dela, govori in o čemur poje, je Thompson samega sebe preoblikoval v živ spomenik in raznašalca ustaštva in nacizma.

Za kakšnega »umetnika« gre, kaže že dejstvo, da je Marku P.T. pred desetimi leti takrat vladajoča Hrvaška demokratična skupnost (HDZ) pod vodstvom Iva Sanaderja plačala pol milijona evrov, samo da med predvolilno kampanjo ne bi pel na zborovanjih drugih strank.

Prepoved Thompsonovega koncerta v Mariboru pa ni v ospredje postavila le vprašanja o prežetosti hrvaške družbe in države z ustaško ideologijo, pač pa je pokazala tudi na nerazumevanje nekaterih temeljnih sestavin sodobnih demokratičnih držav.

V Evropi te standarde določa Evropsko sodišče za človekove pravice.

Med različnimi členi Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki je temelj za odločanje sodišča, je najpomembnejši 10. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP).

Thompson

Res je, da v tej določbi ni neposredne prepovedi sovražnega govora, vendar jo je mogoče izpeljati iz določbe drugega odstavka 10. člena EKČP, ki navaja, da uporaba svobode govora vključuje tudi »dolžnosti in odgovornosti« ter je zato lahko podvrženo kaznim, ki jih določa zakon in ki so nujne v demokratični družbi.

Nameni kaznovanja pa lahko vključujejo med drugim javno varnost, varnost države, preprečevanje neredov ali zločinov in zavarovanje ugleda in pravic drugih ljudi.

Država mora tudi dokazati, da je bila intenzivnost uporabljenega ukrepa »sorazmerna z namenom«, zaradi katerega je bil uporabljen.

Pri Thompsonu zato ne gre za cenzuro, pač pa za odločitev, da v Sloveniji ni dovoljeno širjenje idej, ki jih je zagovarjal ustaški režim.

Glede na to, da Thompsonova glasba z rasističnimi sporočili dosega milijone, na koncertih pa ustaške pozdrave navdušeno kličejo tisoči poslušalcev ter da v Sloveniji živi na stotine tisoče tistih, ki so izkusili grozote nacizma ali pa njihovih potomcev, ob njih pa še več deset tisoč pripadnikov manjšin, ki so bile na udaru ustaške genocidne politike, slovenska policija res ne bi smela imeti težav pri zagovarjanju prepovedi koncerta.

Pri Thompsonu zato ne gre za cenzuro, pač pa za odločitev, da v Sloveniji ni dovoljeno širjenje idej, ki jih je zagovarjal ustaški režim.

Pri tem je zelo nazoren primer Nemčije, ki je prav zaradi svoje nacistične dediščine kot prva država v Evropi sprejela protirasistično zakonodajo, znotraj katere je uvedla prepoved spodbujanja rasne nestrpnosti ter kaznovanje vseh napadov na čast in dobro ime žrtev nacističnega režima.

Poglejmo samo zadnji primer, ko so madžarske oblasti prijele 81-letnega »nacističnega simpatizerja« Horsta Mahlerja.

Nekdanji pravnik je bil od leta 2009 na svobodi zaradi slabega zdravja, vendar so ga oblasti nato poklicale na nadaljevanje služenja zaporne kazni. Mahler je namreč dejal, da bi »milijarde ljudi Hitlerju odpustile, če bi pobil samo Žide.« Ko so ga vendarle prijeli na Madžarskem, je potrto pristavil, da je to »morda zadnjič, ko bom lahko nagovoril moje drage rojake«, ker mora znova v zapor za tri leta in pol.

Mahler je namreč dejal, da bi 'milijarde ljudi Hitlerju odpustile, če bi pobil samo Žide'.

»Star sem 81 let, čakam na še tri obtožnice in vse so iste. Spodbujanje rasne nestrpnosti, tokrat proti Židom,« je dejal Mahler.

Tako je to v Nemčiji.

Če bi bili Thompsonovi koncerti v Nemčiji, bi zato morali policisti »poslušalce«, ki pozdravljajo z nacističnim pozdravom po vsakem Thompsonovem koncertu (če ta ne bil prepovedan) kar skupinsko odpeljati najprej v kible in nato v njihova nova domovanja.

Za zapahe, v zapore.

Nacistični pozdravi in zanikovanje holokavsta so v sodobni Evropi kaznivi.

Temu sledi tudi opredelitev kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti iz 297. člena Kazenskega zakonika Republike Slovenije.

Evropa danes stoji na antifašističnih temeljih, ki so jih pomagali postaviti tudi tisti, ki so se borili pod komunističnimi zastavami in simboli.

V tem členu je zapisano, da »kdor javno spodbuja ali razpihuje sovraštvo, nasilje ali nestrpnost, ki temelji na narodnostni, rasni, verski ali etnični pripadnosti, spolu, barvi kože, poreklu, premoženjskem stanju, izobrazbi, družbenem položaju, političnem ali drugem prepričanju, invalidnosti, spolni usmerjenosti ali katerikoli drugi osebni okoliščini, in je dejanje storjeno na način, ki lahko ogrozi ali moti javni red in mir, ali z uporabo grožnje, zmerjanja ali žalitev, se kaznuje z zaporom do dveh let«.

In na tej točki enačenje nacističnih in komunističnih simbolov preprosto ni mogoče.

Evropa danes stoji na antifašističnih temeljih, ki so jih - ne glede na zločine, ki so se zgodili v komunističnih državah - pomagali postaviti tudi tisti, ki so se borili pod komunističnimi zastavami in simboli. Zato so to danes antifašistični simboli.

In zato na tej točki ni mogoče izenačevati nacistične ter okupacijske in kolaboracionistične simbole ter simbole Sovjetske zveze ali partizanskih enot in vztrajati pri »enakih pravicah« do njihovega javnega razobešanja ter poveličevanja, kot si to želi del bolj desno usmerjene javnosti tudi v Sloveniji.

Novodobni ustaši

To se kaže tudi v praksi Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), ki je svojo prakso postopoma oblikovalo na podlagi različnih primerov.

Najbolj pomemben je bil pri tem primer Handyside, po katerem 10. člen Konvencije varuje tudi tiste »informacije« in »ideje«, ki »žalijo, šokirajo ali pretresejo državo ali katerikoli del njenega prebivalstva«, saj je to nujno za svobodno, pluralistično in demokratično družbo, vendar pa varstva iz 10. člena konvencije ne uživa ekstremno politično izražanje.

Da je prepoved pravilna so mnogi menili že lani.

Če »vsebuje ideje in poglede, ki širijo rasno nestrpnost«, ga smejo države pogodbenice omejevati.

Kaznivo je torej predvsem pozivanje ali hvalisanje napadov, izgonov iz države ali pa poveličevanje nasilja proti celotnim družbenim skupinam - pa naj bodo to narodi ali pa kakšne druge manjšine.

Pritožbe so bile večinoma zavrnjene kot nedopustne, z obrazložitvijo, da so obsodilne sodbe sledile enemu od namenov iz drugega odstavka 10. člena EKČP, zaradi katerih je dovoljeno omejevati svobodo govora in kaznovati sovražni govor.

Poglejmo nekatere primere: V primeru X proti Avstriji (1963) je bila tako na evropski ravni potrjena upravičenost kazenske sankcije zoper posameznika, ki je pripadal več organizacijam, ki so gojile ideje nacionalsocializma.

V primeru T. proti Belgiji (1983) je bila zavrnjena pritožba ženske, ki je bila obsojena zaradi objave besedil avtorja, ki je izražal dvome o obstoju koncentracijskih taborišč. Upravičenost kazenske obsodbe zaradi zanikanja holokavsta je komisija potrdila tudi v primeru F.P. proti Nemčiji (1993).

V primeru Leroy proti Franciji je karikaturist moral plačati globo, ker je ob karikaturi napada na newyorška dvojčka zapisal: »Vsi smo sanjali o tem … Hamas pa je to storil.«

Sodišče je ugotovilo, da je bila kazen upravičena.

V primeru Féret proti Belgiji (2009) je ESČP potrdilo kaznivost izražanja proti islamističnih stališč in pozivov neevropskim iskalcem zaposlitve, da naj odidejo domov.

V primeru Vona proti Madžarski (2013) pa je sodišče potrdilo upravičenost razpustitve organizacije, ki je dirigirala demonstracije proti Romom.

Odločitev mariborskih oblasti, ki so se sicer raje sklicevale na 'javni red in mir' kot na odločitve ESČP pa je bilo ne glede na to vsekakor povsem utemeljeno.

Evropsko sodišče (ESČP) je kot povsem pravilno sprejelo tudi obsodbo člana britanske nacionalne stranke, ki je na svoje okno obesil plakat z gorečima newyorškima »dvojčkoma« in ob tem zapisal: »Islam ven iz Britanije – zaščitimo britanske ljudi.«

Sodišče je namreč odločilo, da je tako očiten, splošen napad na versko manjšino in povezovanje te manjšine kot celote s tako hudim terorističnim dejanjem - kaznivo dejanje.

Kaznivo je torej predvsem pozivanje ali hvalisanje napadov, izgonov iz države ali pa poveličevanje nasilja proti celotnim družbenim skupinam - pa naj bodo to narodi ali pa kakšne druge manjšine.

Ustaški simboli na Hrvaškem

Glede na to, da je ustaška ideologija temeljila na izključevanju, rasističnih zakonih in genocidu, je zato povsem jasno, da vsakršno javno poveličevanje njenih simbolov in voditeljev, v Evropi ni sprejemljivo in ni dovoljeno.

Odločitev mariborskih oblasti, ki so se sicer raje sklicevale na »javni red in mir« kot na odločitve ESČP pa je bilo ne glede na to vsekakor povsem utemeljeno.

V Evropi ni mogoče najti pevca, ki bi si svoj glasbeni opus zgradil izključno na skrajni ustašoidno-domoljubno-militaristični retoriki kot Thompson.

Kar pa za Thompsona, ki si je za vzdevek vzel ameriško brzostrelko kalibra 11,43 milimetra iz skladišč nekdanje Teritorialne obrambe (TO) - ne bi moglo reči.

Odkrita toleranca do ustaštva

Za veliko večino ljudi v Sloveniji je bila prepoved koncerta pričakovana. 

To je bil znova dan, v katerem so bile znova začrtane meje med dopustnim in nedopustnim. Tako kot veliko pred tem že v Nemčiji, Švici in nazadnje Avstriji, kjer so Thompsonu prav tako prepovedali njegove »koncerte.«

In na Hrvaškem, kjer so mu zaradi propagiranja ustaškega režima leta 2009 prepovedali nastopiti v znameniti puljski Areni.

Očitno je, da ima Hrvaška velik problem sama s seboj in z lastno zgodovino.

Poveličevanje ustaštva je pokvarilo kar nekaj generacij dobrih ljudi, zato bo trajalo še kar nekaj časa, da simptomi te duhovne epidemije nekoliko popustijo. Medtem pa je najbolje tiste najhujše osebke, okužene s proustaško ideologijo imeti nekoliko na distanci. In po potrebi tudi v karanteni.

Poveličevanje ustaštva je pokvarilo kar nekaj generacij dobrih ljudi.

Če morda komu še vedno ni jasno, zakaj je mariborska policija upravičeno prepovedala Thompsonov koncert, potem naj si prek povezav na začetku tega članka ogleda neonacistično rajanje hrvaških maturantov sredi Zagreba 19. maja leta 2017, posluša Thompsonove koračnice iz razglasov v hrvaški prestolnici ter se zabava ob poskakovanju hrvaške predsednice ob Thompsonovih taktih v Lurdu.

Nato pa lahko prebere še sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice.

Po tem pa si lahko tudi sam odgovori na vprašanje, ali Slovenija, ki je trpela pod fašistično in nacistično okupacijo, takšno poveličevanje ustaštva in nacizma res nujno potrebuje sredi Maribora?

Maribora, priključenega tretjemu rajhu, iz katerega so nacisti izseljevali duhovščino, učitelje in intelektualce v Srbijo, Maribora, v katerem so zavezniki ustašev ubijali talce, pripadnike NOB in med njimi tudi vse pripadnike Pohorskega bataljona?

Nikakršnega dvoma sicer ni, da bodo na z ustaštvom dolgoročno kontaminiranem trgu Hrvaške Thompson in njegovi posnemovalci še dolgo časa lahko prodajali svoje strupene produkte.

Toda vsaj v civiliziranih evropskih državah bo vse več takšnih mest, ki bodo Thompsonu sporočila enako, kot so mu že (dvakrat) sporočili prebivalci in policija v Mariboru: No Pasaran!

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek