Dr. Mitja Štular: »Odločno zavračam vsa zavajanja, klevetanja, neresnice, nesmisle in kvazistrokovne navedbe«

Primer Milka Noviča, obsojenega, nato pa oproščenega umora direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika je izzval veliko zanimanje v slovenski javnosti.

Sodnik Zvjezdan Radonjić, ki je sodil v ponovljenem sojenju na prvi stopnji – po sklepu Vrhovnega sodišča, s katerim je bila sodba Milku Noviču razveljavljena – je razkril, da se je med potekom sojenja znašel pod pritiski.  

Z okoliščinami sojenja se je nato ukvarjal tudi Sodni svet in hitro sklenil, da na sodnika Zvjezdana Radonjića niso bili izvajani nikakršni pritiski in da gre zgolj za »subjektivno dojemanje« sodnika.  

V prejšnjih objavah smo že razkrili, da so se pritiski na sodnika Radonjića vsekakor izvajali.

To je, kot kaže tudi naša anketa, prepričanje največjega dela bralcev in javnosti, ki je doslej lahko slišala različne argumente.

Kot enega od teh je sodnik Radonjić ocenil tudi predlog odvetnika oškodovanke Mihe Kuniča, da se sodnemu izvedencu telekomunikacijske stroke dr. Mitji Štularju onemogoči opravljanje dela sodnega izvedenca ter se ga disciplinira.

Odvetnik Kunič je predlog poslal pravosodni ministrici Andreji Katič.

In zakaj? Zaradi dveh razlogov. Zato, ker naj bi bil dr. Mitja Štular nekako »politično« povezan z odvetnikom Hribernikom, ki zastopa Milka Noviča, in naj bi bil prav tako »povezan« s stranko SDS ter Odborom 2014.

Obenem pa naj ne bi želel od podjetja Alphabet, kot lastnika podjetja Google, pridobiti podatke o tem, kje se je v času umora nahajal telefon Milka Noviča, kot je predlagal odvetnik Kunič, ki je svoja stališča tudi obširno obrazložil v svojem odzivu.

To pa bi bilo po Kuničevem mnenju lahko ključno za ugotovitev, ali je Milko Novič storilec umora ali ne.

Toda potem, ko smo natančno preučili dokaze, se je izkazalo, da je odvetnik Miha Kunič ukrepanje proti dr. Štularju predlagal predvsem zato, ker sodnik Radonjić ni želel izločiti izvedenca, ki je podal točno mnenje.

Problematično je bilo tudi to, da je odvetnik oškodovanke na podlagi mnenja lobista, katerega verodostojnost je izpodbijal sam Google (od katerega naj bi sicer po oceni odvetnika, na podlagi tega mnenja lahko pridobili potrebne podatke) navajal nepreverjene podatke o pridobivanju podatkov s strani Googla, ki jih je izpodbijal sam Google, nato pa sredi postopka in pred sodbo na podlagi tako nejasnih dokazov zahteval še prepoved opravljanja poklica za tega istega sodnega izvedenca in »disciplinski postopek« zoper njega - in to s strani druge, izvršilne veje oblasti.

Sami smo doslej že predstavili tako mnenje Sodnega sveta kot tudi odvetnika Mihe Kuniča. Za odziv pa smo prosili tudi dr. Štularja. V odgovoru na naša vprašanja o tem, kako ocenjuje predlog za svoje »discipliniranje« in očitke o tem, da je podal »nestrokovno« in nepravilno mnenje nam je dr. Štular odgovoril tako:

»V sodnem postopku v primeru umora dr. Janka Jamnika me je sodišče 20. 12. 2018 imenovalo za sodnega izvedenca na področju telekomunikacij. Na vprašanja sodišča sem odgovoril v izvedenskem mnenju z dne 20. 2. 2019, ki obsega 50 strani. Dne 5. 3. 2019 sem mnenje ustno predstavil tudi na glavni obravnavi in odgovarjal na vprašanja sodišča ter strank v postopku.

Mnenje je pripravljeno v skladu s pravili znanosti in stroke, nepristransko, na podlagi meritev, testiranj in tehtne presoje relevantnih dejstev. Zaključki in ugotovitve so v mnenju pojasnjeni in argumentirani na način, ki sodišču in strankam omogoča vzročno-posledično razumevanje. V postopku nisem zasledil prav nobenih resno utemeljenih argumentov, ki bi v čemerkoli izpodbijali ugotovitve, ki sem jih zapisal v mnenju.

Javnih polemik, ki sta jih, če prav razumem, v času zaključevanja pisnega mnenja sprožila oškodovanka in njen pooblaščenec, nisem spremljal. Glede na to, da gre za kompleksno problematiko iz domene telekomunikacijske stroke in glede na to, da postopek ni pravnomočno zaključen, se v podrobnejšo javno polemiko tudi sedaj ne bom spuščal. Poudarjam pa nekaj zaključkov, ki jih je javnost že slišala na glavni obravnavi:

- da telekomunikacijski podatki ne umeščajo telefona obdolženca na kraj umora dr. Janka Jamnika;

- da je bilo z meritvami, analizami in testi dokazano, da je bilo sporno SMS sporočilo lahko prejeto tudi na lokaciji doma obdolženca;

- da celica mobilnega omrežja, ki je posredovala sporno SMS sporočilo, ne pokriva kraja umora dr. Janka Jamnika;

- da niso bili izpolnjeni potrebni (tehnični) predpogoji, ki bi omogočili določitev natančnejše lokacije telefona obdolženca na podlagi podatkov, ki so dostopni preko podjetja Alphabet (Google).

Vsaka od zgoraj navedenih točk je v mnenju strokovno zelo podrobno utemeljena.

Kot sodni izvedenec in vrhunski strokovnjak na področju telekomunikacij pa odločno zavračam vsa zavajanja, klevetanja, neresnice, nesmisle in kvazistrokovne navedbe, ki so se očitno začele pojavljati.

Menim, da v zvezi s sodnimi postopki, katerih cilj je nepristranska ugotovitev dejanskega stanja in pravična sodba, zanje ne bi smelo biti mesta.«

Kaj pa si o obstoju pritiskov na sodnika Zvjezdana Radonjića misli javnost v Sloveniji pa si lahko ogledate (in glasujete) tudi v spodnji anketi.