Če se v gorah izgubimo, moramo ohraniti mirno kri

Čas poletnih počitnic pogosto izkoristimo za odhod v gore, kar pa je treba skrbno načrtovati. S seboj moramo vzeti vse, kar svetujeta Planinska zveza Slovenije in policija, tudi mobilni telefon s polno baterijo. Z njim bomo lahko poklicali pomoč, če se bomo izgubili. V skrajnem primeru nam bo v pomoč tudi piščalka.

"Če se izgubimo, je treba predvsem ohraniti mirno kri," je dejal strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije in gorski reševalec Matjaž Šerkezi. Svetuje, da se skušamo obrniti in se po isti poti vrniti do tam, do kamor znamo.

Najslabše je, da pot nadaljujemo naprej po območju, ki nam ni znano, je opozoril. Tako območje se namreč lahko konča s prepadnimi stenami ali je poraslo s travo, na kateri lahko zdrsnemo še zlasti, če je megla, slabo vreme ali se je že stemnilo.

Če se kljub vsemu ne znajdemo, pokličemo na telefonsko številko 112, kjer bodo o našem primeru obvestili Gorsko reševalno službo. Ta nam bo dala nadaljnje nasvete. Na planinski zvezi odsvetujejo klicanje sorodnikov in znancev, da ne bi porabili baterije v telefonu, ki ga bomo morda še potrebovali. Če smo telefon pozabili vzeti s seboj ali imamo prazne baterije, pomoč prikličemo s piščalko.

Ko reševalci ugotovijo, kje se izgubljeni planinec nahaja, mu običajno odsvetujejo nadaljevanje poti. Še zlasti poleti je pogosto najboljša rešitev, da prebivakira noč na prostem. Hoja ponoči je namreč nevarna in lahko kam pade, je posvaril Šerkezi.

Pred odhodom v gore z načrtom naše poti in predvideno vrnitvijo obvestimo tudi domače. Če smo po odhodu od doma ugotovili, da smo brez telefona, pa lahko osnovne informacije o naši poti napišemo tudi na list papirja in ga pritrdimo na armaturno ploščo avtomobila, s katerim smo se pripeljali do izhodišče točke. Tako bodo imeli reševalci v primeru iskalne akcije na voljo vsaj osnovne podatke.

Sicer pa na planinski zvezi tako kot na policiji odsvetujejo, da se v gore odpravimo sami, ker je to preveč tvegano in je lahko usodno že ob manjši poškodbi. Za turo si izberimo primernega spremljevalca ali pa gorskega vodnika, je še predlagal Šerkezi.

Policija, ki je že pred dnevi pozvala k upoštevanju gorniških pravil pri obisku gora, je zapisala, da morajo biti v nahrbtniku planinca med drugim kompas, planinski zemljevid, zavitek prve pomoči z zaščitno folijo in piščalka. Poleg tega ne smejo manjkati bivak - spalna vreča, vžigalice, sveča in baterijska svetilka.

Tudi taborniki svetujejo, da v primeru, če se izgubimo v gozdu, ostanemo mirni. "Prvo in najpomembnejše pravilo je, da moramo takrat, ko nas prevzame občutek izgubljenosti, ostati mirni in premisliti, od kod smo prišli ter koliko časa in v katero smer smo se gibali," je za STA svetoval inštruktor za bivanje v naravi in načelnik za program pri Mestni zvezi tabornikov Ljubljana Rok Pandel. Na podlagi te ocene se lahko odločimo, ali se bomo vrnili proti smeri prihoda ali ubrali novo smer, za katero menimo, da nas bo pripeljala do civilizacije, je dodal.

Če se izgubimo, moramo ravnati previdno in se ne smemo izpostavljati nevarnosti, saj nam lahko manjša poškodba ali mokra oblačila zelo otežijo iskanje rešitve tako fizično kot psihično, je opozoril.

"Če ne vemo, v katero smer se je treba vrniti, se odločimo za novo smer hoje, ki vodi navzdol," je poudaril. Tako po njegovih besedah varčujemo z energijo in se gibamo v smeri proti dolini.

Ko pridemo do potoka, se vedno odločimo za hojo po toku navzdol, saj se vode v večini zlivajo v vedno večje vodotoke in reke, ob katerih so kmetije, vasi in kasneje mesta, je spomnil.

Ko pridemo do gozdnih kolovozev, sledimo cesti do prvega razcepa, kjer pa velja pravilo, da se gozdne poti vedno odcepijo za enostavnejši izvoz v smeri vasi (tako imenovani Y-razcepi). Glede na to se na razcepu odločimo za smer proti vznožju črke Y in vedno damo prednost širšim potem, saj so povezovalne poti do vasi vedno bolj prevozne in široke kot stranske poti.

Če nas ujame mrak, si uredimo zasilno zatočišče pod krošnatim drevjem s pomočjo vejevja in si uredimo sedišče, kar nas bo izoliralo od mokrih tal in preprečilo, da bi vlaga ali dež padala po nas, je še svetoval Pandel.