Antifašiste označili za teroriste: se bosta Slovenija in Hrvaška končno zoperstavili provokacijam italijanskih neofašistov?

Na Primorskem so na Opčinah danes pripravili spominsko komemoracijo, ob kateri so se spomnili na pet antifašistov, ki jih je fašistični italijanski režim obsodil na smrt.

Pinko Tomažič, Viktor Bobek, Simon Kos, Ivan Ivančič in Ivan Vadnal so bili namreč antifašisti, ki so jih po nalogu sodišča leta 1941 ustrelili pripadniki fašistične milice.

Na komemoraciji se je zbrala množica ljudi. Vendar so jih že zjutraj presenetili neofašistični provokatorji iz gibanja CasaPound.

Na strelišču se je sklenila slovesnost ob 78-letnici ustrelitve žrtev drugega tržaškega procesa. Župan Dipiazza deležen žvizgov #Opčine

Folla a #Opicina alla commemorazione per le vittime del secondo processo triestino. Fischi per il sindaco Dipiazzahttps://t.co/9O3XvihrC6

— Primorski dnevnik (@primorskiD) December 15, 2019

V noči na soboto, dan pred komemoracijo, so tržaški neofašisti iz gibanja CasaPound na Opčinah in v Lonjerju namreč polepili plakate, na katerih obsojence označujejo za teroriste.

Na plakatih so zapisali, da to niso ne heroji in ne žrtve - in prav to so bili.

V resnici pa je bila teroristična le italijanska fašistična država, odpor zoper njo pa je bil legitimen.

Takoj zatem ko so bili nalepljeni, so jih prebivalci v Opčinah že pričeli odstranjevati.

Vendar to očitno ne bo dovolj. Obujanje fašizma v Italiji očitno iz dneva v dan dobiva nove razsežnosti.

Stranka Slovenska skupnost je pristojne oblasti pozvala h kaznovanju storilcev. Na plakatih je bilo jasno zapisano, kdo jih je natisnil - neofašistična CasaPound.

Slovenci v Italiji istočasno opozarjajo, da je za njimi zelo grenko leto.

Začelo se je namreč že v Bazovici s tistimi nesrečnimi izjavami predsednika evropskega parlamenta. Takratni predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani je namreč pozdravil »italijansko Istro in Dalmacijo.«

Sedaj pa se nadaljuje z novimi provokacijami neofašistov. Italijanska senatorka Tatjana Rojc je napovedala, da bo danes v rimskem parlamentu v zvezi z dogajanjem postavila poslansko vprašanje.

»Antifašizem je vrednota, na kateri je utemeljena ustava italijanske republike. To je treba obsoditi, saj gre za žalitev zgodovinskega trenutka, hkrati pa za potvarjanje zgodovine, kar je zelo nevarno. Česa podobnega nismo doživljali že desetletja,« je dejala.

Na novico o neofašistični mazaški akciji sta s kritičnimi zapisi odzvala tudi časnik La Repubblica in tretja državna televizijska mreža RAI.

Očitno je, da se neofašizem v Italiji krepi. Na zunaj se je to lahko videlo že ob postavitvi kipa Gabrieleja D'Annunzia ob stoletnici marša na Reko, temu pa so predhodile različne, zelo sporne izjave italijanskih politikov.

Že aprila letos smo lahko videli nekaj podobnega.

V Rižarni, nekdanjem zbirnem in uničevalnem taborišču v Trstu, so letos ob italijanskem dnevu osvoboditve, 25. aprilu, pripravili dve slovesnosti.

Poleg uradne slovesnosti, ki je v domeni tržaške občine, so svojo slovesnost pripravili še partizansko združenje VZPI-ANPI, združenje bivših deportirancev ANED in sindikata CGIL in ARCI.

Partizansko združenje se uradne slovesnosti tokrat prvič ni bo udeležilo.

Kot je za Primorski dnevnik pojasnil predsednik tržaške sekcije VZPI-ANPI Fabio Vallon, jih to sicer ne veseli, a so naveličani omalovažujočega odnosa tržaške občinske uprave do njihovega združenja in antifašističnega gibanja nasploh.

Dodal je, da je »Trst edino deželno glavno mesto, v katerem nekdanjim partizanom ni dovoljeno nastopiti na občinski slovesnosti«.

Ob tem v Italiji narašča toleranca do rasizma. To kažejo tudi nedavne ankete v Italiji, na katere smo že opozorili.

Rezultati javne ankete v Italiji, do katere je prišlo po vrsti incidentov s šovinistično vsebino so pokazali precej porazno sliko družbe. Nič drugače pa ni v dobrem delu Evrope.

Več kot polovica vprašanih prebivalcev Italije je dejala, da so rasistična dejanja včasih ali pa celo zmeraj »upravičena«.

Raziskava je bila narejena po vrsti incidentov s šovinistično, rasistično ali antisemitsko podlago v Italiji.

Od 1500 vprašanih jih je 10 odstotkov dejalo, da so rasistična dejanja zmeraj upravičena, 45 odstotkov pa se je strinjalo, da so takšna dejanja opravičljiva »odvisno od situacije«.

Ostalih 45 odstotkov vprašanih je zatrdilo, da so takšna rasistična dejanja »popolnoma nesprejemljiva«.

Pri tem SWG opravlja isto anketo vsako leto, vendar se doslej še ni zgodilo, da bi bilo tistih, ki rasizem v družbi sprejemajo več kot tistih, ki mu nasprotujejo.

Omalovaževanje partizanov v Italiji pa je tudi posledica dejstva, da se Italija nikoli ni soočila z zločini v času fašizma in ni obsodila niti fašistične zločince, ki so ji bili na dosegu roke.

Na sedežu OZN v New Yorku je pri komisiji za vojne zločine še danes zbrana dokumentacija o 883 italijanskih vojnih zločincih, ki so v letih med 1941 in 1943 delovali na zasedenem ozemlju Jugoslavije.

Za zločine v Ljubljanski pokrajini, se pravi v delu, ki ga je med drugo svetovno vojno okupirala Italija, jih je odgovornih vsaj nekaj sto.

V Sloveniji so bila že objavljena njihova imena, pa kljub temu niso bili nikoli kaznovani ali izročeni jugoslovanskim ali slovenskim pravosodnim organom.

Vrsta teh incidentov bi zato zahtevala tudi bolj odločno ravnanje Slovenije, ki ima tukaj tudi s Hrvaško verjetno skupen interes po ohranjanju zgodovinskega spomina.

Odločnejši pritisk na Italijo s strani obeh držav in ob pomoči še kakšne bi verjetno lahko imel več učinka, kot le izjave domačih politikov, namenjene umirjanju domače javnosti.

Neofašistična akcija: ob imenih Pinka Tomažiča, Viktorja Bobka, Ivana Ivančiča, Simona Kosa in Ivana Vadnala so zapisali "teroristi" #Opčine #Trst

I #neofascisti di #CasaPound contro i martiri del 2° processo di Trieste: manifesti comparsi a #Opicinahttps://t.co/j3b7yQowmX

— Primorski dnevnik (@primorskiD) December 14, 2019

Mazaške akcije bi morale imeti svojo ceno, račun pa bi bilo potrebno izstaviti neofašistom - če je Italija res pravna država.

Če ni, bi bilo potrebno razmisliti o recipročnih ukrepih in ravnanju, s katerimi bi Italiji jasno pokazali, da se takšno ravnanje ne bo toleriralo.

Bosta zaradi meje sprti sosednji državi vendarle našli skupen jezik vsaj pri tem, očitno vse večjem problemu?