REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Afera Bojan Požar: šolan v Stasiju, vzdrževan na plečih države in plačan za medijske umore

Afera Bojan Požar: šolan v Stasiju, vzdrževan na plečih države in plačan za medijske umoreBojan Požar, Stasi & naročeni medijski umori

Na politika in novinarja Bojana Požarja že več dni letijo očitki, da so oglase v njegovih medijih tudi v času volilne kampanje plačevala državna podjetja.

Bojan Požar se je odzval predvsem prek Twitterja.

Vendar so njegovi odgovori nenavadni in sprožajo več vprašanj.

Znano je, da novinar spletnega portala Požareport veliko svojih zgodb utemeljuje na podlagi osebnih ali družinskih povezav, ali pa kritizira kadrovske poteze na podlagi »samosvojega« razumevanja zakonov.

Ob svojem zadnjem »razkritju« o imenovanju članice uprave TS Vide Žurga na primer trdi, da je bil prekršen zakon, ker naj bi omenjena kot svojo vodstveno funkcijo navedla, da je »od leta 2012 do 2019«, torej do neposrednega imenovanja za članico uprave Telekoma Slovenije, imela svoj »računovodski s. p.« in da je od leta 2014 do 2019, »torej točno pet let, vodila Zavod za revizijo in računovodstvo?!«

Bojan Požar in Topnews.si

Po oceni Požarja je to, »da bi se vodenje manjšega zasebnega zavoda štelo za vodilno delovno mesto seveda popolni absurd in ne zdrži resne presoje, ne glede na sedanja uradna zagotovila Vide Žurga in nadzornega sveta Telekoma Slovenije.«

Požar velikokrat napada določene poteze ali dejanja – ne zato, ker bi nekdo prekršil zakone, pač pa zato, ker naj bi prekršil zakone, kot jih razume Bojan Požar.

Prekršen naj bi bil tudi statut družbe, saj naj bi bil ta pogoj logično postavljen zato, da »ne more ravno vsak samostojni podjetnik iz okolice Ljubljane postati član uprave državnih podjetij z več tisoč zaposlenimi in več sto milijoni evrov letnih prihodkov.«

Skratka, če vodiš nek zavod (kot direktor) brez zaposlenih ali s.p. lahko, kot meni Požar, zastopaš samo sebe in si zavod ali podjetje dejansko, de facto - ti sam. Ker v resnici ne vodiš nikogar.

Toda očitno je, da gre za malce poenostavljeno razumevanje zakonodaje. Kar Požar piše, preprosto - ni res.

Očitno je, da Vida Žurga zakona ni prekršila. Če bi bil zakonski ali statutaren pogoj drugačen – da mora npr. podjetje, ki ga nekdo vodi predno prevzame vodenje državnega podjetja imeti določeno, večje število zaposlenih, da bi lahko govorili o vodstveni funkciji – bi ga, toda taka zahteva, ki jo sedaj problematizira Požar, v tem primeru ni zakonska in ni predpis.

Gre za Požarjevo domislico, torej.

Zato tudi zahteva odvetnice Nataše Pirc Musar, da naj Požar preneha z neresničnimi trditvami ne more biti »pritisk na medije«, kot to navni javnosti zdaj poskuša prodati Bojan Požar.

Nihče ne zahteva, da naj preneha pisati kritično o Telekomu. Trditi, da naj medij preneha objavljati fantazije o tem, da je nekdo naredil nekaj nezakonitega, čeprav za to ni podlage, pa je seveda legitimna.

Enako kot je povsem legitimno, da tisti, ki ga žališ, pri tebi ne oglašuje. Takšna praksa je običajna na »zahodu«, številna podjetja se sama distancirajo od medijev, ki širijo neresnice, če ne zaradi drugega, potem zaradi lastnih korporativnih etičnih kodeksov. In tudi to je povsem legitimno in ni nikakršen »pritisk«, kot se zdaj cmeri Bojan Požar.

Sicer pa je sam Bojan Požar pravkar prekinil sodelovanje tudi s STA. Ker se pač ne strinja s prispevki, ki so jih objavili o njem. Do česar ima vso pravico.

Toda - ali gre že za njegov »pritisk«?

Seveda ne, enako kot ne gre za »pritisk«, če vodstvo Telekoma, o katerem Požar razširja neresnice in kjer z lažnimi novicami poskuša že več mesecev vplivati na sestavo vodstva, ki mu daje mastne pavšale (in tega svojega konflikta interesov je skrbno prikrival javnosti), zagrozi s prekinitvijo pogodbe.

S tem ni res nič narobe.

Na enak način Požar velikokrat napada določene poteze ali dejanja – ne zato, ker bi nekdo prekršil zakone, pač pa zato, ker naj bi prekršil zakone, kot jih razume Bojan Požar.

Požar je ta način navidezne »kritike« domnevnih nezakonitosti sprožal tudi v odmevnih primerih nekaterih drugih »afer«, ki jih je sproduciral, ampak te v resnici to sploh niso bile.

Požar, evri in Telekom   

Vendar enake logike Požar ne uporabi, ko gre za njega samega.

Ko so te dni novinarji – najprej Topnews.si, nato pa še SiOL in drugi – pokazali, da ob tem zasluži še astronomske vsote denarja od Telekoma in drugih državnih podjetij, se je pričel izgovarjati, da to v resnici ne zasluži on.

»Enačiti oglaševalske prihodke družbe, kjer sem direktor, urednik, avtor člankov in producent ter sovoditelj televizijske oddaje, ne pa tudi lastnik podjetja, z mojimi zaslužki, je povsem nesmiselno in bizarno. Kot bi, recimo, navajali, da je Pavel Vrabec, direktor Pro Plusa, lani zaslužil 40 milijonov evrov, torej toliko, kolikor imata Pop TV in Kanal A oglaševalskih prihodkov,« je zapisal Požar in celo dodal, da »ne jaz, ne moja podjetja«, od državnih podjetij ne prejemamo »nakazil«.

Šlo je za poceni manever - verbalno izgovarjanje.

Očitno je namreč, da je Bojan Požar dobival zajetna plačila (ne pa nakazila - mar ni vseeno?) tudi od medijev, kjer je imel osebne interese glede prihodnje sestave uprave, hkrati pa je o tem poročal, kakor da gre za zgodbo, v kateri je objektiven, kar je prvi problem.

S tem je kršil načela profesionalnega novinarstva.

Vse poletje je na primer hvalil ene in sesuval druge kandidate za nadzornike Telekoma, od katerega je bil sam zelo odvisen - ne da bi to razkril javnosti.

Bojan Požar je vse poletje na primer hvalil ene in 'sesuval' druge kandidate za upravo Telekoma, od katerega je bil odvisen - ne da bi to razkril javnosti.

Ob tem je bil istočasno novinar, politik in še direktor ter v očitnem konfliktu interesov.

Kot novinar s Telekomom morda ni imel nič, toda kot direktor in politik je dobival državna sredstva in bil s tem privilegiran glede na druge kandidate na volitvah.

Zaradi tega je, ne pozabimo, padel referendum o drugem tiru. Ker je država nepravično podpirala eno stran v javni razpravi.

Zaradi takega pristopa denimo ni padel (pa bi moral) referendum o vstopu v zvezo NATO.

Ali so bila državna sredstva uporabljena tudi za Požarjevo politično kampanjo ali ne, je seveda nekaj, kar mora preiskati Računsko sodišče, ampak zadeva je zagotovo zrela tudi za KPK. Marsikaj bo težko dokazati, zaradi preteka časa, toda senc dvomov ne bo lahko odstraniti.

Drug problem je v Požarjevi logiki – kadar nekdo vodi »manjši zavod« (kaj je manjše ali večje, pa je pri tem povsem arbitrarna spremenljivka) torej ni primeren za vodstveno funkcijo, ker v resnici ne vodi nikogar, ker vodi samo sebe, kadar pa on sam preko drugih družb, ki jih s svojim delom ali preko družinskih povezav popolnoma obvladuje – pa to nima nobene zveze z njim, ne gre za njega samega, ampak za neke »neodvisne« družbe. Čeprav nimajo zaposlenih in jih obvladujejo - njegovi sorodniki.

Pri tem je seveda mogoče našteti še ogromno člankov, kjer Požar zgolj na podlagi nekega poznanstva nekoga z nekom drugim že sklepa o »navezah« (npr. dejstvo, da je Žurga delala kot računovodkinja za LMŠ za Požarja že pomeni, da je kader LMŠ), sam pa prepričuje javnost, da naj mu verjame, da posluje preko podjetja, ki ga iz Francije vodi njegova hčerka – popolnoma neodvisno, da to z njim nima zveze, ampak da ta denar dobijo ta »podjetja«, ne pa on.

Dodaten problem Bojana Požarja je njegovo politično udejstvovanje, saj je v politiki očitno deloval kot podaljšana roka SDS in ostalih desnih strank, istočasno pa je zelo dobre odnose vzdrževal tudi s SD, predsednikom Borutom Pahorjem in delom stare levice ter tako interesno pokril vse pole politike.

Požarjeve tarče so zato izključno stranke desno od SD in levo od SDS - torej Levica, LMŠ, SMC, SAB, DeSUS in njihovi predhodniki ali derivati.

Požarjeve tarče so zato izključno stranke 'desno' od SD in 'levo' od SDS - torej LMŠ, SMC, SAB, DeSUS in njihovi predhodniki ali derivati. 

Februarja 2018 je sporočil, da vstopa v politiko.

»Čeprav stopam v zame precej neznano, obljubljam, da ne bom razočaral,« je dejal v nagovoru udeležencev kongresa, med katerimi je bilo poleg nekaj več kot 40 dosedanjih članov Liste za Maribor še okoli 30 udeležencev, večinoma iz drugih delov Slovenije.

Med njimi je bilo videti Bernarda Brščiča, Aljuša Pertinača, Rada Pezdirja, Teodorja Lorenčiča, Igorja Omerzo, Božidarja Novaka, Vilija Kovačiča in Sebastjana Jeretiča.

»Oblast me ne zanima. Ta rada pokvari ljudi. A nekdo mora opravljati javne funkcije. In če jih ne bomo mi, ki smo pametni in v srcu dobro mislimo, jih bodo oni drugi rade volje prevzeli,« je dejal Požar. Poudaril je, da v stranko ne bodo sprejeli »nikogar, ki se je doslej zapacal s strankarsko politiko ali korupcijo«, temveč le ljudi, »ki že imajo svoje poklice in plače in želijo nekaj narediti za to državo, ker jim ni vseeno«, je dejal Bojan Požar in predstavil svoj politični program s 33 točkami.

A njegova stranka, Lista novinarja Bojana Požarja je na volitvah dobila klavrnih 0,88 odstotka glasov.

Zato stranka tudi ni bila pod drobnogledom Računskega sodišča, prav tako Komisija za preprečevanje korupcije ni preverjala premoženja Bojana Požarja.

In to bi se lahko sedaj spremenilo.

Prav tako je nesporno, da sta podjetji Report, d.o.o., sicer izbrisano iz sodnega registra marca letos, ter Lanaka Media, d.o.o., ki ga vodi Požar, lastnik pa je njegova hčerka, denar v preteklem obdobju prejemali tudi od državnih podjetij.

Bojan Požar - partijski kader

V Darsu so s podjetjem Lanaka v zadnjih dveh letih sklenili tri pogodbe za izdelavo »oglasnih sporočil za višanje prometne varnosti« v skupni vrednosti 38.900,00 evrov.

Petrol in Telekom pa sta na vprašanja o plačilu Bojanu Požarju portalu SiOL sporočila, da konkretne višine sredstev zaradi varovanja in spoštovanja poslovnih dogovorov ne razkrivajo.

Na portalu 24ur pa so objavili pogodbi, ki sta ju 30. januarja lani sklenila Telekom Slovenija in Bojan Požar. Tako je državno podjetje za oglaševanje na spletnem portalu Požareport namenilo 38.400 evrov, za oglaševanje v oddaji VV Faktor pa 25.200 evrov.

Požar dobiva ogromne vsote denarja, pri čemer pa teh preplačanih oglasov na sami spletni strani nikjer ni bilo mogoče opaziti, še celo danes ne.

Toda tu so s Požarjevimi pojasnili nove težave - gre za ogromne vsote, pri čemer pa teh daleč preplačanih oglasov na sami spletni strani nikjer ni bilo mogoče opaziti, celo še danes ne.

Požar se sicer hvali, kako zelo je njegova stran menda brana in kako dobiva denar od »oglasov« toda teh oglasov – ni.

Ne od Telekoma, ne od Petrola, ne od Darsa. Le kdaj naj bi bili objavljeni kakšni oglasi o »prometni varnosti«?

In če bi Požar res živel od oglasov, kot se plačujejo na trgu, bi kljub svojemu le malce višjem obisku strani, kot jo ima tudi Insajder.com (za katero neresnično pravi, da je »malo brana«) bi lahko dobil le nekaj sto, morda kakšnih tisoč evrov mesečno.

To pa vedo vsi, ki se s tem res preživljamo. Požarjevi argumenti so zato polni sprenevedanj, polresnic in predvsem - neresnic.

In to je tudi njegov največji problem – res je, da je objavil marsikaj, česar »mainstream« mediji niso. Toda ob resnih problemih, ki jih razkriva, objavlja tudi toliko nepreverjenih, netočnih ali odkrito neresničnih zadev, da s tem spodkoplje zaupanje tudi v tisto resnično, kar Požar napiše.

Ovadba - Bojan Požar

Dodaten problem so računovodske »finte«, ki naj bi jih uporabljal Bojan Požar.

Če nekdo ves čas »sesuva« državo in politike, bi moral imeti lastne finančne zadeve vzorno urejene. Toda pri Bojanu Požarju očitno ni tako, kot je razkril že Vladimir Vodušek na Topnews.si.

Bojan Požar je namreč od državnega Telekoma, tudi v času, ko je ustanovil stranko in sodeloval v volilni kampanji lansko leto, dobil od leta 2015 do danes 350.000 evrov donacij in pavšalov, torej povprečno po 75.000 evrov letno.

Ob tem naj bi samo v lanskem in letošnjem letu dobil 132.000 evrov, od tega 90.000 evrov izplačanih vnaprej, za obračunavanje z novo garnituro na Telekomu, ker so zamenjali njegova mecena Boruta Jamnika in Rudolfa Skobeta.

Del teh obračunov je bil tudi primer dr. Andreja Vizjaka, o katerega usodi in napadih Požarja nanj smo poročali na Insajderju.com in si zato »prislužili« tudi besne in z ničemer utemeljene odzive, insinuacije in neresnice samega Požarja.

Andrej Vizjak, Bojan Požar, tožba zaradi obrekovanja
Andrej Vizjak, Bojan Požar, tožba zaradi obrekovanja

Ob tem je Požar v sezoni 2018 do 2019 dobil poleg bogatih plačil iz Telekoma tudi za 42.000 evrov nakazil iz Darsa, med 3.000 in 6.000 evri mesečno, poleg še skritih »pavšalov« iz Triglava, Petrola, Zavarovalnice Sava in Save d.d.

Menda je bil edini problem, ki ga je imela ta perjanica ksenofobičnega novinarstva v tem, kako iz podjetij, katerih lastnik je, dvigniti in porabiti denar, zato si je samo do konca leta 2016 iz svojih podjetij izplačal za več kot pol milijona evrov posojil in s tem utajil več kot 100.000,00 evrov davka.

Davčni inšpektorji bi lahko Bojanu Požarju na ta način odmeril 125.000 evrov nezakonito izplačanih evrov in s tem povzročitve oškodovanje lastnega podjetja.

Prijava davčnemu uradu, ki jo je objavil Topnews.si Požarja bremeni, da naj bi se na ta način izognil 25 odstotnemu davku na izplačilo dobička.

Davčni inšpektorji bi mu tako lahko na ta način odmeril 125.000 evrov nezakonito izplačanih evrov in s tem povzročitve oškodovanje lastnega podjetja.

Na FURS-u namreč že od 2017 leži prijava, zaradi domnevno nezakonitega izplačevanja dobička iz podjetij preko posojilnih pogodb. Bojan Požar je dobil davčno prijavo in posledično tudi Sklep Inšpektorata za delo.

Preko svojih podjetij Larnaka Media d.o.o in Report d.o.o. naj bi si tako do konca leta 2016 izplačal za več kot 500.000 evrov danih posojil samemu sebi, kot edinemu družbeniku omenjenih podjetij.

Inšpektor, Bojan Požar

Prav tako je Bojan Požar prek Twitterja sam objavil obvestilo Inšpektorata za delo, ki od njega zahteva, naj se izjasni o dejstvih oziroma okoliščinah prekrška, v katerem mu Inšpektorat očita, da je kot odgovorna oseba kršil zakon, ker si ni od januarja 2016 do avgusta 2016 izplačal plače. To kaže, da naj bi si Požar od podjetja izposojal denar in se tako izognil plačilu davka.

Pri tem prav tako ni jasno, ali je financiranje njegove volilne kampanje potekalo v skladu z zakoni, saj je v istem času res dobival denar za reklame - ki jih ni bilo videti.

Bojan Požar medtem očitane nepravilnosti zavrača.

Bojan Požar se je kot partijski kader v CK ZKS šolal pri zloglasni nemški tajni službi Stasi, danes pa to znanje uporablja v neodvisni Sloveniji.

Istočasno pa sam Bojan Požar skoraj vse osebe, o katerih piše, enači s podjetji, ki jih vodijo, svoje zgodbe pa utemeljuje na podlagi poznanstev tega ali onega s tistim ali drugim. Merila, ki jih uporablja za druge, ne uporablja pri sebi.

Povsem v skladu s filozofijo vzhodnonemške tajne službe, ki je nekoč menda šolala tudi perjanico raziskovalnega novinarstva v Sloveniji.  

Kajti Bojan Požar se je nekoč, ne tako davno, konec osemdesetih let nekdanjega stoletja, ko smo nekateri novinarji v Sloveniji že odpirali nevarne teme v Katedri, na Tribuni, Radiu Študent in Mladini, še kot partijski kader v CK ZKS šolal pri zloglasni nemški tajni službi Stasi, kot kažejo listine, ki jih je objavil Vodušek.

Danes pa to svoje znanje diskreditacij in blatenja uporablja tudi pri neutemeljenem in nekolegialnem sesuvanju svojih tarč, med katere uvršča tudi druge medije in novinarje v neodvisni Sloveniji.

Razkritje Vladimirja Voduška pa ob tem Požar ni zanikal, pač pa se je norčeval samo iz fotomontaže grafične opreme teksta.

Kar je enako kot temu, čemur v mednarodnem pravu pravijo »tacit agreement« - tihemu priznanju.